Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dobri ljudje so rešili ovčarja Honeya

 

Tik pred zdajci so, s pomočjo Slovenskih novic, rešili lepega kužka, ki mu je grozila evtanazija

Pes Honey z novim lastnikomPotem ko so se številni slovenski mediji pridružili ljubiteljem živali ter tudi predstavnikom nekaterih ustanov in organizacij, ki so zlasti v minulih 48 urah pospešeno iskali rešitev za lepega kužka, je predvsem z medijsko pomočjo, nemški ovčar z imenom Honey, našel nov dom in novega lastnika. Bralci, predvsem ljubitelji živali, so hitro reagirali, saj se je združila cela Slovenija, in Honeya, ki so ga nameravali evtanazirati danes, v petek, 25. januarja, je posvojil novi lastnik iz okolice Ljubljene „Honey je danes dobil krasnega lastnika, ki ima izkušnje s psi in bo Honeyju namenil ogromno časa in potrpljenja.

Da sta se ujela, je dokazal že prvi stik, nato pa sta bila uro in pol na sprehodu, seveda v spremstvu oskrbnika zavetišča. Prepričani smo, da je Honey odšel v dober dom, kjer bo imel pogoje bivanja, ki jih potrebuje, ob pomoči kinologov Alfakan pa bo postal kuža, ki bo primeren tudi za cartanje“, nam je le nekaj minut pred predvideno evtanazijo, z velikim veseljem in zadovoljstvom, sporočila Petra Hercog, tiskovna predstavnica podjetja Snaga, ki upravlja z mariborskim zavetiščem, ki je dodala, kako je vesela velike medijske podpore pri iskanju novega lastnika, ker samo tako lahko pomagamo štirinožcem. Povedala nam je tudi, da v mariborskem zavetišču trenutno nimajo niti ene živali, ki bi ji grozila evtanazija.

Pes HoneyNe smemo prezreti, da so akcijo predvsem sprožili aktivisti Društva za zaščito živali (DZZŽ) Maribor, ki so na številne naslove poslali žalostno pismo s prošnjo za pomoč pri iskanju novega doma oz. posvojitelja za lepega štirinožca. Šestletnem lepotcu, ki je bil nameščen v Mariborskem azilu za živali, so namreč dobesedno bile štete ure, saj se mu je danes, v petek, 25. januarja ob 12. uri iztekel rok za evtanazijo. DZZŽ Maribor je že dalj časa skušalo najti posvojitelja za Honeya, a jim žal ni uspelo brez medijske podpore, ker ima pes kar nekaj slabosti. Predvsem ga poslabšuje registriran ugriz, zato je tudi pristal v azilu. Njegov največji problem je, da kaže agresijo do drugih psov in drugih živali, do presocializacije pa je lahko nevaren tudi za ljudi. „Upamo in verjamemo pa na večje izboljšanje stanja predvsem zaradi: kastracije, ki je bila opravljena pred približno enim mesecem. Ob tem je pomoč pri prevzgoji novemu posvojitelju društvo Alfakan, plačalo pa ga bo DZZŽ Maribor. Zaradi nepredvidljivosti psa ga nebi radi nameščali pri začasnem skrbniku (če to ne bo absolutno nujno in v primeru da bi našli vsaj začasnega skrbnika), saj upamo na izboljšanje (padec agresivnosti, večjo miroljubnost do drugih psov, muc...) kar mu bo omogočil le stabilen dom in prevzgoja z društvom Alfakan. Trenutno ima Honey rednega sprehajalca (član Društva), tako da mu v Zavetišču nič ne manjka, seveda pa si tudi on zasluži svoj pravi dom. Menimo, da je Honey izredno napredoval in si ne zasluži tega kar ga čaka!“ so poudarjali na DZZŽ Maribor.

Iz DZZŽ Maribor so med drugim prosili tudi za "nežen medijski pritisk" na Zavetišče za živali Maribor, a so se zavedali, da v azilu imajo zakonsko možnost psa evtanazirati. Kljub temu so upali, da se to vsaj še nekaj dni ne bi zgodilo, saj so še vedno verjeli, da se bo našel nov lastnik, kajti vedno se najde nekdo, ki mu ni vseeno kako mora ljubka žival v smrt. „Če bo interes javnosti dovolj velik so tudi njegove možnosti večje. Tudi to, da se toliko ljudi trudi najti Honeyu odgovornega in izkušenega lastnika, bo verjetno imelo pozitiven vpliv“, so dodajali v Društvu, kjer so upali na najboljše. In to se je tudi uresničilo, saj se je med ljubitelji živali našel pogumnež, ki bi ob pomoči drugih, skušal prevzgojiti lepega štirinožnega prijatelja.

„Honey je bil pri nas v zavetišču že od junija 2012 in je bil predan s strani lastnika zato, ker je doma kar trikrat ugriznil. Pes, ki ima tri ugrize, sodi med nevarne pse, kljub temu pa smo ga v zavetišču sprejeli in začeli zanj iskati nov dom, kjer bi bil Honey bolj razumljen. Interesentov je bilo veliko, navsezadnje gre za lepega in ne prestarega nemškega ovčarja, s svetlečo dlako in bistrim pogledom. Vendar interesentom seveda nismo mogli zamolčati treh ugrizov, ki se jih vsi prestrašijo – četudi so se zgodili zaradi človekove napačne reakcije. Ugriz je ugriz in psi, ki so že evidentirano ugriznili, so težje posvojljivi. Honey je imel oziroma ima še eno slabo karakterno lastnost – agresiven je do drugih živali, ki so v njegovih očeh zgolj plen (pa naj gre za mačke ali druge pse) in občasno tudi do človeka. O postopkih njegove resocializacije smo se pogovarjali z različnimi kinologi, ki so se z mnenjem strinjali. Honey potrebuje svoj dom, saj je zavetišče zanj preveč stresno okolje, kjer se bo njegova psihična situacija zgolj slabšala. Res je sicer, da je imel rednega sprehajalca, a to pomeni, da se je Honey izven svojega boksa gibal le eno od dnevnih 24 ur, kar je za tako velikega psa izjemno slabo, za psa s psihičnimi težavami pa še toliko slabše. Zato smo izjemno veseli, da je našel novega lastnika, in verjamemo, da je sedaj vse na svojem mestu“, je dejala Petra Hercog.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Dobri ljudje so rešili ovčarja Honeya