Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dobri ljudje so rešili ovčarja Honeya

 

Tik pred zdajci so, s pomočjo Slovenskih novic, rešili lepega kužka, ki mu je grozila evtanazija

Pes Honey z novim lastnikomPotem ko so se številni slovenski mediji pridružili ljubiteljem živali ter tudi predstavnikom nekaterih ustanov in organizacij, ki so zlasti v minulih 48 urah pospešeno iskali rešitev za lepega kužka, je predvsem z medijsko pomočjo, nemški ovčar z imenom Honey, našel nov dom in novega lastnika. Bralci, predvsem ljubitelji živali, so hitro reagirali, saj se je združila cela Slovenija, in Honeya, ki so ga nameravali evtanazirati danes, v petek, 25. januarja, je posvojil novi lastnik iz okolice Ljubljene „Honey je danes dobil krasnega lastnika, ki ima izkušnje s psi in bo Honeyju namenil ogromno časa in potrpljenja.

Da sta se ujela, je dokazal že prvi stik, nato pa sta bila uro in pol na sprehodu, seveda v spremstvu oskrbnika zavetišča. Prepričani smo, da je Honey odšel v dober dom, kjer bo imel pogoje bivanja, ki jih potrebuje, ob pomoči kinologov Alfakan pa bo postal kuža, ki bo primeren tudi za cartanje“, nam je le nekaj minut pred predvideno evtanazijo, z velikim veseljem in zadovoljstvom, sporočila Petra Hercog, tiskovna predstavnica podjetja Snaga, ki upravlja z mariborskim zavetiščem, ki je dodala, kako je vesela velike medijske podpore pri iskanju novega lastnika, ker samo tako lahko pomagamo štirinožcem. Povedala nam je tudi, da v mariborskem zavetišču trenutno nimajo niti ene živali, ki bi ji grozila evtanazija.

Pes HoneyNe smemo prezreti, da so akcijo predvsem sprožili aktivisti Društva za zaščito živali (DZZŽ) Maribor, ki so na številne naslove poslali žalostno pismo s prošnjo za pomoč pri iskanju novega doma oz. posvojitelja za lepega štirinožca. Šestletnem lepotcu, ki je bil nameščen v Mariborskem azilu za živali, so namreč dobesedno bile štete ure, saj se mu je danes, v petek, 25. januarja ob 12. uri iztekel rok za evtanazijo. DZZŽ Maribor je že dalj časa skušalo najti posvojitelja za Honeya, a jim žal ni uspelo brez medijske podpore, ker ima pes kar nekaj slabosti. Predvsem ga poslabšuje registriran ugriz, zato je tudi pristal v azilu. Njegov največji problem je, da kaže agresijo do drugih psov in drugih živali, do presocializacije pa je lahko nevaren tudi za ljudi. „Upamo in verjamemo pa na večje izboljšanje stanja predvsem zaradi: kastracije, ki je bila opravljena pred približno enim mesecem. Ob tem je pomoč pri prevzgoji novemu posvojitelju društvo Alfakan, plačalo pa ga bo DZZŽ Maribor. Zaradi nepredvidljivosti psa ga nebi radi nameščali pri začasnem skrbniku (če to ne bo absolutno nujno in v primeru da bi našli vsaj začasnega skrbnika), saj upamo na izboljšanje (padec agresivnosti, večjo miroljubnost do drugih psov, muc...) kar mu bo omogočil le stabilen dom in prevzgoja z društvom Alfakan. Trenutno ima Honey rednega sprehajalca (član Društva), tako da mu v Zavetišču nič ne manjka, seveda pa si tudi on zasluži svoj pravi dom. Menimo, da je Honey izredno napredoval in si ne zasluži tega kar ga čaka!“ so poudarjali na DZZŽ Maribor.

Iz DZZŽ Maribor so med drugim prosili tudi za "nežen medijski pritisk" na Zavetišče za živali Maribor, a so se zavedali, da v azilu imajo zakonsko možnost psa evtanazirati. Kljub temu so upali, da se to vsaj še nekaj dni ne bi zgodilo, saj so še vedno verjeli, da se bo našel nov lastnik, kajti vedno se najde nekdo, ki mu ni vseeno kako mora ljubka žival v smrt. „Če bo interes javnosti dovolj velik so tudi njegove možnosti večje. Tudi to, da se toliko ljudi trudi najti Honeyu odgovornega in izkušenega lastnika, bo verjetno imelo pozitiven vpliv“, so dodajali v Društvu, kjer so upali na najboljše. In to se je tudi uresničilo, saj se je med ljubitelji živali našel pogumnež, ki bi ob pomoči drugih, skušal prevzgojiti lepega štirinožnega prijatelja.

„Honey je bil pri nas v zavetišču že od junija 2012 in je bil predan s strani lastnika zato, ker je doma kar trikrat ugriznil. Pes, ki ima tri ugrize, sodi med nevarne pse, kljub temu pa smo ga v zavetišču sprejeli in začeli zanj iskati nov dom, kjer bi bil Honey bolj razumljen. Interesentov je bilo veliko, navsezadnje gre za lepega in ne prestarega nemškega ovčarja, s svetlečo dlako in bistrim pogledom. Vendar interesentom seveda nismo mogli zamolčati treh ugrizov, ki se jih vsi prestrašijo – četudi so se zgodili zaradi človekove napačne reakcije. Ugriz je ugriz in psi, ki so že evidentirano ugriznili, so težje posvojljivi. Honey je imel oziroma ima še eno slabo karakterno lastnost – agresiven je do drugih živali, ki so v njegovih očeh zgolj plen (pa naj gre za mačke ali druge pse) in občasno tudi do človeka. O postopkih njegove resocializacije smo se pogovarjali z različnimi kinologi, ki so se z mnenjem strinjali. Honey potrebuje svoj dom, saj je zavetišče zanj preveč stresno okolje, kjer se bo njegova psihična situacija zgolj slabšala. Res je sicer, da je imel rednega sprehajalca, a to pomeni, da se je Honey izven svojega boksa gibal le eno od dnevnih 24 ur, kar je za tako velikega psa izjemno slabo, za psa s psihičnimi težavami pa še toliko slabše. Zato smo izjemno veseli, da je našel novega lastnika, in verjamemo, da je sedaj vse na svojem mestu“, je dejala Petra Hercog.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Dobri ljudje so rešili ovčarja Honeya