Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ne vznemirjajmo in ne krmimo divjadi

 

Divje živali v hudih zimah potrebujejo predvsem mir

KrmilniceMinistrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Lovska zveza Slovenije (LZS) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) so na javnost naslovili prošnjo, s katero naprošajo vse obiskovalce gozdov, da ne vznemirjajo divjadi in je ne krmijo. Še posebej prosijo vse lastnike psov, da jih med sprehodom ne spuščajo s povodcev. V hudih zimah kot je letošnja, zlasti zaradi visoke snežne odeje, je divjad bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom, zato MKO, LZS in ZGS v takšnih razmerah še posebej opozarjajo, da lahko vsakršno vznemirjanje, divjad smrtno ogrozi.

Ob tem izpostavljajo vožnjo z motornimi sanmi izven poligona, smučanje izven označenih smučišč, sprehode izven uhojenih poti in še posebej spuščanje psov s povodcev med sprehodom. Kjer snežna odeja presega 40 cm je, razen v izjemnih okoliščinah dovoljenih s posebnimi odločbami resornega ministrstva ali pristojnih inšpekcijskih služb, prepovedana tudi vsakršna lovska aktivnost.

Živali so sicer prilagojene na zimo z zamenjavo letne z zimsko dlako in tolščo, ki jo pridobijo že v jesenskih mesecih in jim pomaga prebroditi zimo. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi pa je tudi čim manj gibanja in porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki njenega življenjskega prostora zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko smrtno ogrozi. Pri tem MKO, LZS in ZGS opozarjajo predvsem na problematiko pogostega izpuščanja psov, ki lahko kaj hitro posežejo v življenjski prostor divjadi, ko jo preganjajo. Divjad se v visokem snegu že tako ali tako težko giblje, kar pa je pri pomanjkanju hrane, zagotavljanju dodatne energije zaradi mraza in nato še zaradi bežanja pred psom zanjo lahko celo usodno, saj težko nadomesti izgubljeno energijo. Tako oslabele živali postanejo lažji plen ali pa shirajo in zbolijo.

Poleg tega je treba izpostaviti, da v takšnem času za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom kot lovci iz lovskih družin v ostalih loviščih. V kriznem obdobju, ko divjadi primanjkuje hrane, se uporabljajo krmišča, na katerih je krmljenje divjadi dovoljeno le lovcem, skladno z načrti za upravljanje z divjadjo, za kar so tudi strokovno usposobljeni. Krma, ki jo polagajo divjadi, je količinsko in strukturno (močna, sočna in voluminozna krmila) uravnotežena. Zato velja posebno opozorilo prebivalcem, ki niso člani lovskih organizacij, da ne poskušajo zalagati krmišč na lastno roko ali krmiti divjadi na neprimernih mestih in v bližini človeških bivališč, temveč, da to strokovno opravilo prepustijo lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročijo več škode kot koristi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Ne vznemirjajmo in ne krmimo divjadi