Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ne vznemirjajmo in ne krmimo divjadi

 

Divje živali v hudih zimah potrebujejo predvsem mir

KrmilniceMinistrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Lovska zveza Slovenije (LZS) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) so na javnost naslovili prošnjo, s katero naprošajo vse obiskovalce gozdov, da ne vznemirjajo divjadi in je ne krmijo. Še posebej prosijo vse lastnike psov, da jih med sprehodom ne spuščajo s povodcev. V hudih zimah kot je letošnja, zlasti zaradi visoke snežne odeje, je divjad bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom, zato MKO, LZS in ZGS v takšnih razmerah še posebej opozarjajo, da lahko vsakršno vznemirjanje, divjad smrtno ogrozi.

Ob tem izpostavljajo vožnjo z motornimi sanmi izven poligona, smučanje izven označenih smučišč, sprehode izven uhojenih poti in še posebej spuščanje psov s povodcev med sprehodom. Kjer snežna odeja presega 40 cm je, razen v izjemnih okoliščinah dovoljenih s posebnimi odločbami resornega ministrstva ali pristojnih inšpekcijskih služb, prepovedana tudi vsakršna lovska aktivnost.

Živali so sicer prilagojene na zimo z zamenjavo letne z zimsko dlako in tolščo, ki jo pridobijo že v jesenskih mesecih in jim pomaga prebroditi zimo. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi pa je tudi čim manj gibanja in porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki njenega življenjskega prostora zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko smrtno ogrozi. Pri tem MKO, LZS in ZGS opozarjajo predvsem na problematiko pogostega izpuščanja psov, ki lahko kaj hitro posežejo v življenjski prostor divjadi, ko jo preganjajo. Divjad se v visokem snegu že tako ali tako težko giblje, kar pa je pri pomanjkanju hrane, zagotavljanju dodatne energije zaradi mraza in nato še zaradi bežanja pred psom zanjo lahko celo usodno, saj težko nadomesti izgubljeno energijo. Tako oslabele živali postanejo lažji plen ali pa shirajo in zbolijo.

Poleg tega je treba izpostaviti, da v takšnem času za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom kot lovci iz lovskih družin v ostalih loviščih. V kriznem obdobju, ko divjadi primanjkuje hrane, se uporabljajo krmišča, na katerih je krmljenje divjadi dovoljeno le lovcem, skladno z načrti za upravljanje z divjadjo, za kar so tudi strokovno usposobljeni. Krma, ki jo polagajo divjadi, je količinsko in strukturno (močna, sočna in voluminozna krmila) uravnotežena. Zato velja posebno opozorilo prebivalcem, ki niso člani lovskih organizacij, da ne poskušajo zalagati krmišč na lastno roko ali krmiti divjadi na neprimernih mestih in v bližini človeških bivališč, temveč, da to strokovno opravilo prepustijo lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročijo več škode kot koristi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Ne vznemirjajmo in ne krmimo divjadi