Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po muco kar 25 metrov globoko

 

Pomurski ljubitelji živali zanesljive smrti rešili muco, ki je padla v zapuščeni studenec

Muca v vodnjakuLendava – Čeprav še vedno pod snegom, se tudi čudovite Lendavske gorice počasi prebujajo, saj pridni lastniki vinogradov po vinorodnih hribčkih nad Lendavo, že pripravljajo trte za jesensko trgatev 2013. Vedno več je ljudi v naravnem okolju, pa tudi divjadi, ki pod snegom išče hrano, seveda so vmes tudi hišni ljubljenčki, ki tavajo po okolici, bodisi, ker so se zgubile, ali so jih „lastniki“ enostavno zavrgli. In prav slednje, zlasti tiste, ki niso kastrirane ali sterilizirane, in ki v tem času iščejo partnerje in partnerke, so lahko tudi v nevarnosti. Povsod so namreč različne pasti, ponekod žal tudi namenoma nastavljeni strupi, s katerimi se nekateri želijo rešiti nedolžnih živih bitij. K sreči pa je okrog nas vedno več ljubiteljev živali, ki celoten prosti čas in še več od tega posvečajo štirinožnim prijateljem. In med njimi je veliko članov Društva za zaščito živali (DZZŽ) Pomurja, ter drugih ljubiteljev živali s skrajnjega severovzhoda države, ki so pripravljeni tvegati tudi lastno življenje za živali.

In prav to se je zgodilo konec minulega tedna, na začetku letošnjega marca, ko je nekaj aktivistov DZZŽ Pomurja in drugih ljubiteljev živali, zanesljive smrti reševalo in rešilo nedolžno in radovedno mačkico, ki se je med igro znašla v 25 metrov globokem zapuščenem studencu v Lendavskih goricah. Na omenjeno društvo, ki ima sedež v Murski Soboti, in ki deluje za območje celotnega Pomurja ter tudi širše so namreč minuli petek, od ljubiteljice živali Jasmine Nagy z lendavskega konca prejeli posebno žalostno elektronsko sporočilo: "Včeraj je v bližnji vodnjak padel mucek. Klicali smo gasilce, s katerimi smo po vrvi v vodnjak spustili košaro s salamo, da bi mucka rešili, vendar je zaradi strahu mucek vsakič iz košare skočil nazaj, tako da ga nismo uspeli dobiti iz vodnjaka. Gasilec je rekel, da je spuščanje v vodnjak sila nevarno, saj je ta zelo star, hkrati pa kar težko dostopen, namreč vse okoli je zabito z deskami, ki so čez leta strohnele, tako tudi nismo opazili da ima vodnjak luknje, skozi katere se mucek lahko potegne skozi. Gasilec je tudi ocenil, da bi naj vodnjak meril okrog 25 metrov, in da v njem ni vode. Hkrati nam je povedal, da vidi na dnu še tri muce, ki pa so že mrtve. Ali se tukaj da še kaj narediti, bi mi lahko prosim vi kaj svetovali?“ Ob tem je Jasmina na društvo naslovila eno fotografijo studenca, da bi si slednji vse skupaj lažje predstavljali. Nihče pa ni vedel kako dolgo je muca v studencu, več kot en dan pa zanesljivo.

...želijo si, da bi ljudje bili nekoliko bolj pozorni do tovrstnih pasti za živali...

Ko so prejeli takšno sporočilo na društvu niso preveč razmišljali. Hitro se je ustvarila skupina prostovoljcev, ki se je zbrala na prizorišču. Še pred tem smo v naselju Serdica na Goričkem reševali pse. „Ob prihodu v Lendavske gorice, je vse skupaj bilo videti zelo grozno in hudo. Eni so nam celo trdili, da je muca že mrtva in se že vidi, da ima glavo dol obrnjeno in je sploh ne dvigne več. Toda mi smo bili odločni zadevo preveriti do konca. In naš član Franc Kučan – Sini se je odločil za spuščanje na dno studenca. Z vrvjo in tudi drugače mu je pomagal še Sebastjan Lepoša, zraven pa nas je bilo še nekaj članic ter tudi drugih ljubiteljev živali, vmes tudi domači gasilec. Ko je Sini prišel na dno studenca nam je sporočil, da ni vode, in da je muca videti povsem v redu. Zato smo mu spustili kletko v katero je spravil lepo muco, povsem zdravo in le nekoliko prestrašeno. Potegnili smo je na prostost in sedaj je spet pri svojih lastnikih. Tako je akcija bila zelo uspešna, saj si ne smem niti pomisliti v kakšnih mukah bi muca umirala…“, nam je razlagala Terezija Cvetko iz DZZŽ Pomurja, Franc Kučan – Sini pa dodaja, da spodaj ni videl kakšnih mrtvih mačk, ker je preveč razne šare in odpada. Sam meni, da ne bi bilo slabo, če bi odgovorni poskrbeli za ureditev studenca in njegovo zavarovanje.

Sami ljubitelji živali so pokrili odprtino studenca in ga tako za silo zavarovali, da ne bi še kakšna igriva in radovedna živalca ali bog ne daj tudi kakšen človek, končal 25 metrov nižje. Uspešne akcije je bila vesela tudi predsednica DZZŽ Pomurja Breda Habjanič, ki je pohvalila še eno požrtvovalnost članov društva in ljubiteljev živali, saj bi v nasprotnem čez kakšen dan muca zanesljivo umrla v strašnih mukah. „Hvala bogu, to se ni zgodilo, in zato smo veseli. Zahvala gre tudi sosedi, ki je muco odkrila (slišala) v studencu in nas obvestila“, pravi Habjaničeva in nadaljuje: „Takšen vodnjak bi moral biti zaščiten, saj si lahko le zamislimo v kakšnih mukah živali lahko umirajo zaradi človeške brezbrižnosti. Notri bi lahko padel tudi kakšen otrok! To muco smo na srečo rešili. Vprašanje je, koliko je še takšnih vodnjakov in mest po Sloveniji, kjer se morda dogaja isto, zato bi bilo potrebno na nek način lastnike takšnih propadlih objektov, tako ali drugače obvestiti, da naj vodnjake in druge luknje zaščitijo. To se mi zdi zelo pomembno, da javnost izve. Na srečo je bila to uspešna akcija, nesreča pa je spomnila na podobne nesreče, ki se sigurno dogajajo tudi drugod po Sloveniji“.

Še v Bibliji piše...

Če ljubimo in ščitimo živali, nam v zameno, pomagajo na različne načine. Kakorkoli že, ne smemo imeti živali, zato ker pričakujemo neko korist, temveč zato, ker ljubimo šibkejše in majhne. To je pot resničnega junaka. Junaki ne rabijo iti v vojno ali predstaviti določenih dejanj. Junaške kvalitete ležijo v njihovem srcu. Če lahko ljubimo in ščitimo majhne živali, potem to pomeni, da lahko ljubimo in ščitimo tudi druga čuteča bitja. Nekdo je rekel: Če oseba lahko ljubi psa, ptico ali katerokoli drugo šibko in majhno žival, takšna oseba zagotovo lahko ljudi drugega človeka. Na ta način, preko ljubezni do živali, prinašamo mir na svet. Če to delamo skupaj, potem ne bo več vojn okoli nas. Ko ljubimo in ščitimo živali, naše sočutje naravno raste. Če imamo psa, mačko, ptico ali drugega ljubljenčka, potem bomo opazili razliko. Ko jih objamemo ali pogledamo, se naše srce naravno napolni z ljubeznijo in ob tem ne bomo mislili na nič drugega. Preko ljubezni in razvajanja živali, bo ljubezenska aura zajela celo našo hišo, celo družino in izžarevala preko ter se razširila v pozitivno atmosfero na svetu.

V Bibliji piše, da je Bog ustvaril živali, da nam pomagajo. Morali bi malo razmisliti o tem, kako nam pomagajo. Mnoge osebne izkušnje pritrjujejo, da živali pomagajo. Znanstveniki so potrdili, da če imamo radi živali, če imamo ljubljenčke, potem smo fizično bolj zdravi in bolj srečni. Ko smo srečni, privlačimo srečne dogodke in srečno atmosfero v naš dom, ker enako privlači enako. Poleg tega, srečanje z ljubljenčki vsak dan, povzroči, da naša ljubezen raste in ta ljubezen bo privlačila še več ljubezni. Na primer, ko gremo ven, nas bodo ljudje imeli raje, psi nas ne bodo ugriznili in mogoče bomo pritegnili še več ljubezni v svoj dom.

Zatorej, s tem ko pomagamo živalim, pravzaprav pomagamo sami sebi. Ni pomembno komu pomagamo, vedno pridobimo. Pogosto mislimo, da medtem ko pomagamo drugim, je druga stran tista, ki je nekaj pridobila. To ni nujna zadeva! Ta oseba bo vrnila z ljubeznijo. Zatorej, ko mi pomagamo nekomu, bo drugi hvaležen in bo molil za nas in naše življenje bo postalo bolj udobno in srečno. Molitve učinkujejo! Živali komunicirajo naravnost z Nebesi. Torej, če jim pomagamo, potem bodo zagotovo povedale Nebesom, da smo zelo prijazna oseba. Lahko bi rekli, da one molijo za nas. Če ne, Nebesa imajo oči! Če smo bili prijazni do ljudi in če smo jim pomagali, bodo Nebesa to posnela. Ko pomagamo živalim, Nebesa tudi to posnamejo...

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Po muco kar 25 metrov globoko