Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po muco kar 25 metrov globoko

 

Pomurski ljubitelji živali zanesljive smrti rešili muco, ki je padla v zapuščeni studenec

Muca v vodnjakuLendava – Čeprav še vedno pod snegom, se tudi čudovite Lendavske gorice počasi prebujajo, saj pridni lastniki vinogradov po vinorodnih hribčkih nad Lendavo, že pripravljajo trte za jesensko trgatev 2013. Vedno več je ljudi v naravnem okolju, pa tudi divjadi, ki pod snegom išče hrano, seveda so vmes tudi hišni ljubljenčki, ki tavajo po okolici, bodisi, ker so se zgubile, ali so jih „lastniki“ enostavno zavrgli. In prav slednje, zlasti tiste, ki niso kastrirane ali sterilizirane, in ki v tem času iščejo partnerje in partnerke, so lahko tudi v nevarnosti. Povsod so namreč različne pasti, ponekod žal tudi namenoma nastavljeni strupi, s katerimi se nekateri želijo rešiti nedolžnih živih bitij. K sreči pa je okrog nas vedno več ljubiteljev živali, ki celoten prosti čas in še več od tega posvečajo štirinožnim prijateljem. In med njimi je veliko članov Društva za zaščito živali (DZZŽ) Pomurja, ter drugih ljubiteljev živali s skrajnjega severovzhoda države, ki so pripravljeni tvegati tudi lastno življenje za živali.

In prav to se je zgodilo konec minulega tedna, na začetku letošnjega marca, ko je nekaj aktivistov DZZŽ Pomurja in drugih ljubiteljev živali, zanesljive smrti reševalo in rešilo nedolžno in radovedno mačkico, ki se je med igro znašla v 25 metrov globokem zapuščenem studencu v Lendavskih goricah. Na omenjeno društvo, ki ima sedež v Murski Soboti, in ki deluje za območje celotnega Pomurja ter tudi širše so namreč minuli petek, od ljubiteljice živali Jasmine Nagy z lendavskega konca prejeli posebno žalostno elektronsko sporočilo: "Včeraj je v bližnji vodnjak padel mucek. Klicali smo gasilce, s katerimi smo po vrvi v vodnjak spustili košaro s salamo, da bi mucka rešili, vendar je zaradi strahu mucek vsakič iz košare skočil nazaj, tako da ga nismo uspeli dobiti iz vodnjaka. Gasilec je rekel, da je spuščanje v vodnjak sila nevarno, saj je ta zelo star, hkrati pa kar težko dostopen, namreč vse okoli je zabito z deskami, ki so čez leta strohnele, tako tudi nismo opazili da ima vodnjak luknje, skozi katere se mucek lahko potegne skozi. Gasilec je tudi ocenil, da bi naj vodnjak meril okrog 25 metrov, in da v njem ni vode. Hkrati nam je povedal, da vidi na dnu še tri muce, ki pa so že mrtve. Ali se tukaj da še kaj narediti, bi mi lahko prosim vi kaj svetovali?“ Ob tem je Jasmina na društvo naslovila eno fotografijo studenca, da bi si slednji vse skupaj lažje predstavljali. Nihče pa ni vedel kako dolgo je muca v studencu, več kot en dan pa zanesljivo.

...želijo si, da bi ljudje bili nekoliko bolj pozorni do tovrstnih pasti za živali...

Ko so prejeli takšno sporočilo na društvu niso preveč razmišljali. Hitro se je ustvarila skupina prostovoljcev, ki se je zbrala na prizorišču. Še pred tem smo v naselju Serdica na Goričkem reševali pse. „Ob prihodu v Lendavske gorice, je vse skupaj bilo videti zelo grozno in hudo. Eni so nam celo trdili, da je muca že mrtva in se že vidi, da ima glavo dol obrnjeno in je sploh ne dvigne več. Toda mi smo bili odločni zadevo preveriti do konca. In naš član Franc Kučan – Sini se je odločil za spuščanje na dno studenca. Z vrvjo in tudi drugače mu je pomagal še Sebastjan Lepoša, zraven pa nas je bilo še nekaj članic ter tudi drugih ljubiteljev živali, vmes tudi domači gasilec. Ko je Sini prišel na dno studenca nam je sporočil, da ni vode, in da je muca videti povsem v redu. Zato smo mu spustili kletko v katero je spravil lepo muco, povsem zdravo in le nekoliko prestrašeno. Potegnili smo je na prostost in sedaj je spet pri svojih lastnikih. Tako je akcija bila zelo uspešna, saj si ne smem niti pomisliti v kakšnih mukah bi muca umirala…“, nam je razlagala Terezija Cvetko iz DZZŽ Pomurja, Franc Kučan – Sini pa dodaja, da spodaj ni videl kakšnih mrtvih mačk, ker je preveč razne šare in odpada. Sam meni, da ne bi bilo slabo, če bi odgovorni poskrbeli za ureditev studenca in njegovo zavarovanje.

Sami ljubitelji živali so pokrili odprtino studenca in ga tako za silo zavarovali, da ne bi še kakšna igriva in radovedna živalca ali bog ne daj tudi kakšen človek, končal 25 metrov nižje. Uspešne akcije je bila vesela tudi predsednica DZZŽ Pomurja Breda Habjanič, ki je pohvalila še eno požrtvovalnost članov društva in ljubiteljev živali, saj bi v nasprotnem čez kakšen dan muca zanesljivo umrla v strašnih mukah. „Hvala bogu, to se ni zgodilo, in zato smo veseli. Zahvala gre tudi sosedi, ki je muco odkrila (slišala) v studencu in nas obvestila“, pravi Habjaničeva in nadaljuje: „Takšen vodnjak bi moral biti zaščiten, saj si lahko le zamislimo v kakšnih mukah živali lahko umirajo zaradi človeške brezbrižnosti. Notri bi lahko padel tudi kakšen otrok! To muco smo na srečo rešili. Vprašanje je, koliko je še takšnih vodnjakov in mest po Sloveniji, kjer se morda dogaja isto, zato bi bilo potrebno na nek način lastnike takšnih propadlih objektov, tako ali drugače obvestiti, da naj vodnjake in druge luknje zaščitijo. To se mi zdi zelo pomembno, da javnost izve. Na srečo je bila to uspešna akcija, nesreča pa je spomnila na podobne nesreče, ki se sigurno dogajajo tudi drugod po Sloveniji“.

Še v Bibliji piše...

Če ljubimo in ščitimo živali, nam v zameno, pomagajo na različne načine. Kakorkoli že, ne smemo imeti živali, zato ker pričakujemo neko korist, temveč zato, ker ljubimo šibkejše in majhne. To je pot resničnega junaka. Junaki ne rabijo iti v vojno ali predstaviti določenih dejanj. Junaške kvalitete ležijo v njihovem srcu. Če lahko ljubimo in ščitimo majhne živali, potem to pomeni, da lahko ljubimo in ščitimo tudi druga čuteča bitja. Nekdo je rekel: Če oseba lahko ljubi psa, ptico ali katerokoli drugo šibko in majhno žival, takšna oseba zagotovo lahko ljudi drugega človeka. Na ta način, preko ljubezni do živali, prinašamo mir na svet. Če to delamo skupaj, potem ne bo več vojn okoli nas. Ko ljubimo in ščitimo živali, naše sočutje naravno raste. Če imamo psa, mačko, ptico ali drugega ljubljenčka, potem bomo opazili razliko. Ko jih objamemo ali pogledamo, se naše srce naravno napolni z ljubeznijo in ob tem ne bomo mislili na nič drugega. Preko ljubezni in razvajanja živali, bo ljubezenska aura zajela celo našo hišo, celo družino in izžarevala preko ter se razširila v pozitivno atmosfero na svetu.

V Bibliji piše, da je Bog ustvaril živali, da nam pomagajo. Morali bi malo razmisliti o tem, kako nam pomagajo. Mnoge osebne izkušnje pritrjujejo, da živali pomagajo. Znanstveniki so potrdili, da če imamo radi živali, če imamo ljubljenčke, potem smo fizično bolj zdravi in bolj srečni. Ko smo srečni, privlačimo srečne dogodke in srečno atmosfero v naš dom, ker enako privlači enako. Poleg tega, srečanje z ljubljenčki vsak dan, povzroči, da naša ljubezen raste in ta ljubezen bo privlačila še več ljubezni. Na primer, ko gremo ven, nas bodo ljudje imeli raje, psi nas ne bodo ugriznili in mogoče bomo pritegnili še več ljubezni v svoj dom.

Zatorej, s tem ko pomagamo živalim, pravzaprav pomagamo sami sebi. Ni pomembno komu pomagamo, vedno pridobimo. Pogosto mislimo, da medtem ko pomagamo drugim, je druga stran tista, ki je nekaj pridobila. To ni nujna zadeva! Ta oseba bo vrnila z ljubeznijo. Zatorej, ko mi pomagamo nekomu, bo drugi hvaležen in bo molil za nas in naše življenje bo postalo bolj udobno in srečno. Molitve učinkujejo! Živali komunicirajo naravnost z Nebesi. Torej, če jim pomagamo, potem bodo zagotovo povedale Nebesom, da smo zelo prijazna oseba. Lahko bi rekli, da one molijo za nas. Če ne, Nebesa imajo oči! Če smo bili prijazni do ljudi in če smo jim pomagali, bodo Nebesa to posnela. Ko pomagamo živalim, Nebesa tudi to posnamejo...

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Po muco kar 25 metrov globoko