Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po muco kar 25 metrov globoko

 

Pomurski ljubitelji živali zanesljive smrti rešili muco, ki je padla v zapuščeni studenec

Muca v vodnjakuLendava – Čeprav še vedno pod snegom, se tudi čudovite Lendavske gorice počasi prebujajo, saj pridni lastniki vinogradov po vinorodnih hribčkih nad Lendavo, že pripravljajo trte za jesensko trgatev 2013. Vedno več je ljudi v naravnem okolju, pa tudi divjadi, ki pod snegom išče hrano, seveda so vmes tudi hišni ljubljenčki, ki tavajo po okolici, bodisi, ker so se zgubile, ali so jih „lastniki“ enostavno zavrgli. In prav slednje, zlasti tiste, ki niso kastrirane ali sterilizirane, in ki v tem času iščejo partnerje in partnerke, so lahko tudi v nevarnosti. Povsod so namreč različne pasti, ponekod žal tudi namenoma nastavljeni strupi, s katerimi se nekateri želijo rešiti nedolžnih živih bitij. K sreči pa je okrog nas vedno več ljubiteljev živali, ki celoten prosti čas in še več od tega posvečajo štirinožnim prijateljem. In med njimi je veliko članov Društva za zaščito živali (DZZŽ) Pomurja, ter drugih ljubiteljev živali s skrajnjega severovzhoda države, ki so pripravljeni tvegati tudi lastno življenje za živali.

In prav to se je zgodilo konec minulega tedna, na začetku letošnjega marca, ko je nekaj aktivistov DZZŽ Pomurja in drugih ljubiteljev živali, zanesljive smrti reševalo in rešilo nedolžno in radovedno mačkico, ki se je med igro znašla v 25 metrov globokem zapuščenem studencu v Lendavskih goricah. Na omenjeno društvo, ki ima sedež v Murski Soboti, in ki deluje za območje celotnega Pomurja ter tudi širše so namreč minuli petek, od ljubiteljice živali Jasmine Nagy z lendavskega konca prejeli posebno žalostno elektronsko sporočilo: "Včeraj je v bližnji vodnjak padel mucek. Klicali smo gasilce, s katerimi smo po vrvi v vodnjak spustili košaro s salamo, da bi mucka rešili, vendar je zaradi strahu mucek vsakič iz košare skočil nazaj, tako da ga nismo uspeli dobiti iz vodnjaka. Gasilec je rekel, da je spuščanje v vodnjak sila nevarno, saj je ta zelo star, hkrati pa kar težko dostopen, namreč vse okoli je zabito z deskami, ki so čez leta strohnele, tako tudi nismo opazili da ima vodnjak luknje, skozi katere se mucek lahko potegne skozi. Gasilec je tudi ocenil, da bi naj vodnjak meril okrog 25 metrov, in da v njem ni vode. Hkrati nam je povedal, da vidi na dnu še tri muce, ki pa so že mrtve. Ali se tukaj da še kaj narediti, bi mi lahko prosim vi kaj svetovali?“ Ob tem je Jasmina na društvo naslovila eno fotografijo studenca, da bi si slednji vse skupaj lažje predstavljali. Nihče pa ni vedel kako dolgo je muca v studencu, več kot en dan pa zanesljivo.

...želijo si, da bi ljudje bili nekoliko bolj pozorni do tovrstnih pasti za živali...

Ko so prejeli takšno sporočilo na društvu niso preveč razmišljali. Hitro se je ustvarila skupina prostovoljcev, ki se je zbrala na prizorišču. Še pred tem smo v naselju Serdica na Goričkem reševali pse. „Ob prihodu v Lendavske gorice, je vse skupaj bilo videti zelo grozno in hudo. Eni so nam celo trdili, da je muca že mrtva in se že vidi, da ima glavo dol obrnjeno in je sploh ne dvigne več. Toda mi smo bili odločni zadevo preveriti do konca. In naš član Franc Kučan – Sini se je odločil za spuščanje na dno studenca. Z vrvjo in tudi drugače mu je pomagal še Sebastjan Lepoša, zraven pa nas je bilo še nekaj članic ter tudi drugih ljubiteljev živali, vmes tudi domači gasilec. Ko je Sini prišel na dno studenca nam je sporočil, da ni vode, in da je muca videti povsem v redu. Zato smo mu spustili kletko v katero je spravil lepo muco, povsem zdravo in le nekoliko prestrašeno. Potegnili smo je na prostost in sedaj je spet pri svojih lastnikih. Tako je akcija bila zelo uspešna, saj si ne smem niti pomisliti v kakšnih mukah bi muca umirala…“, nam je razlagala Terezija Cvetko iz DZZŽ Pomurja, Franc Kučan – Sini pa dodaja, da spodaj ni videl kakšnih mrtvih mačk, ker je preveč razne šare in odpada. Sam meni, da ne bi bilo slabo, če bi odgovorni poskrbeli za ureditev studenca in njegovo zavarovanje.

Sami ljubitelji živali so pokrili odprtino studenca in ga tako za silo zavarovali, da ne bi še kakšna igriva in radovedna živalca ali bog ne daj tudi kakšen človek, končal 25 metrov nižje. Uspešne akcije je bila vesela tudi predsednica DZZŽ Pomurja Breda Habjanič, ki je pohvalila še eno požrtvovalnost članov društva in ljubiteljev živali, saj bi v nasprotnem čez kakšen dan muca zanesljivo umrla v strašnih mukah. „Hvala bogu, to se ni zgodilo, in zato smo veseli. Zahvala gre tudi sosedi, ki je muco odkrila (slišala) v studencu in nas obvestila“, pravi Habjaničeva in nadaljuje: „Takšen vodnjak bi moral biti zaščiten, saj si lahko le zamislimo v kakšnih mukah živali lahko umirajo zaradi človeške brezbrižnosti. Notri bi lahko padel tudi kakšen otrok! To muco smo na srečo rešili. Vprašanje je, koliko je še takšnih vodnjakov in mest po Sloveniji, kjer se morda dogaja isto, zato bi bilo potrebno na nek način lastnike takšnih propadlih objektov, tako ali drugače obvestiti, da naj vodnjake in druge luknje zaščitijo. To se mi zdi zelo pomembno, da javnost izve. Na srečo je bila to uspešna akcija, nesreča pa je spomnila na podobne nesreče, ki se sigurno dogajajo tudi drugod po Sloveniji“.

Še v Bibliji piše...

Če ljubimo in ščitimo živali, nam v zameno, pomagajo na različne načine. Kakorkoli že, ne smemo imeti živali, zato ker pričakujemo neko korist, temveč zato, ker ljubimo šibkejše in majhne. To je pot resničnega junaka. Junaki ne rabijo iti v vojno ali predstaviti določenih dejanj. Junaške kvalitete ležijo v njihovem srcu. Če lahko ljubimo in ščitimo majhne živali, potem to pomeni, da lahko ljubimo in ščitimo tudi druga čuteča bitja. Nekdo je rekel: Če oseba lahko ljubi psa, ptico ali katerokoli drugo šibko in majhno žival, takšna oseba zagotovo lahko ljudi drugega človeka. Na ta način, preko ljubezni do živali, prinašamo mir na svet. Če to delamo skupaj, potem ne bo več vojn okoli nas. Ko ljubimo in ščitimo živali, naše sočutje naravno raste. Če imamo psa, mačko, ptico ali drugega ljubljenčka, potem bomo opazili razliko. Ko jih objamemo ali pogledamo, se naše srce naravno napolni z ljubeznijo in ob tem ne bomo mislili na nič drugega. Preko ljubezni in razvajanja živali, bo ljubezenska aura zajela celo našo hišo, celo družino in izžarevala preko ter se razširila v pozitivno atmosfero na svetu.

V Bibliji piše, da je Bog ustvaril živali, da nam pomagajo. Morali bi malo razmisliti o tem, kako nam pomagajo. Mnoge osebne izkušnje pritrjujejo, da živali pomagajo. Znanstveniki so potrdili, da če imamo radi živali, če imamo ljubljenčke, potem smo fizično bolj zdravi in bolj srečni. Ko smo srečni, privlačimo srečne dogodke in srečno atmosfero v naš dom, ker enako privlači enako. Poleg tega, srečanje z ljubljenčki vsak dan, povzroči, da naša ljubezen raste in ta ljubezen bo privlačila še več ljubezni. Na primer, ko gremo ven, nas bodo ljudje imeli raje, psi nas ne bodo ugriznili in mogoče bomo pritegnili še več ljubezni v svoj dom.

Zatorej, s tem ko pomagamo živalim, pravzaprav pomagamo sami sebi. Ni pomembno komu pomagamo, vedno pridobimo. Pogosto mislimo, da medtem ko pomagamo drugim, je druga stran tista, ki je nekaj pridobila. To ni nujna zadeva! Ta oseba bo vrnila z ljubeznijo. Zatorej, ko mi pomagamo nekomu, bo drugi hvaležen in bo molil za nas in naše življenje bo postalo bolj udobno in srečno. Molitve učinkujejo! Živali komunicirajo naravnost z Nebesi. Torej, če jim pomagamo, potem bodo zagotovo povedale Nebesom, da smo zelo prijazna oseba. Lahko bi rekli, da one molijo za nas. Če ne, Nebesa imajo oči! Če smo bili prijazni do ljudi in če smo jim pomagali, bodo Nebesa to posnela. Ko pomagamo živalim, Nebesa tudi to posnamejo...

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Po muco kar 25 metrov globoko