Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ko človeška podlost in krutost ne pozna meja

 

Novo nezaslišano trpinčenje nemočnega in nedolžnega štirinožca se je pripetilo v Kubedu, na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, pod kraško vzpetino Krašca

Koper - Ljubiteljem živali in praktično vsem ljudem z zdravim razumom po vsej držaMučenje živalivi, vsakodnevno zastaja dih ob človeški krutosti in podlosti, ki ji očitno ni konca. In to kar te dni obravnavajo in rešujejo obalni ljubitelji živali in veterinarji, prestopa vse meje razuma in zdrave pameti. Komaj se je namreč polegel prah okrog nekaterih drugih nezaslišanih primerov mučenja in zanemarjanja živali, naj spomnimo na dogodek iz Boršta, ko so bolhe dobesedno pojedle živega psa, ter na pasje mladiče, ki so jih spomladi našli na Šmarski cesti, so člani Obalnega društva proti mučenju živali na cesti v Kubedu včeraj (ponedeljek) naleteli na še en srhljiv prizor. Na sredi ceste je obležal shiran, žejen in od bolh objeden pes, ob pogledu nanj pa vsakemu normalnemu človeku zastane dih.

»Včeraj smo od vaščanov Kubeda dobili klic, da na sredi ceste leži pes, v zelo slabem stanju. Klicu smo se seveda takoj odzvali in ugotovili, da je pes zelo pojeden od bolh, ima pol telesa brez dlake, na hrbtu pa en večji tumor. Včeraj je imel tudi kar nekaj zaporednih napadov, veterinar pravi, da je najbrž kot posledica podhranjenosti in mu tako odpovedujejo jetra. Bil je na robu preživetja, danes pa je vendarle malce bolj živahen. Glede na to, da gre za namerno mučenje živali (ker prikrajševanje od osnovnih pogojev se po zakonu šteje za namerno mučenje) in glede na stanje psa, gre za dolgotrajno mučenje živali, predvidevamo, da pes v Kubed ni prišel od zelo daleč, saj nima nobene fizične kondicije. Pozivamo vse vaščane Kubeda in okolice: če kdorkoli ve, kdo je lastnik tega psa, naj nam to nujno, lahko tudi anonimno sporoči na javno objavljene kontakte. Tak lastnik ne sme ostati nekaznovan!«, pravi Andrea Bogataj Krivec, predsednica Obalnega društva proti mučenju živali.

Od kod je pes, torej ostaja trenutno neznanka, zato v društvu apelirajo na vse občane, da na elektronski naslov društva Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. , preko SMS sporočila ali telefona 041 626 448, tudi anonimno sporočijo kakršenkoli podatek, ki bi lahko pomagal pri odkritju tistega, ki je ubogega štirinožca pustil v takem stanju. „Vsi državljani smo dolžni prijaviti mučenje živali. Ta primer je sledil točno eno leto po zloglasnem primeru iz Boršta: Ta pes je imel »srečo«, da smo kakšen teden prej prišli do njega. Sicer pa ni v kaj boljšem stanju od psa iz Boršta. Čas je, da so taki zločinci kaznovani!“ je še povedala Andrea Bogataj Krivec, ki dodaja, da za psa »iz Kubeda« vendarle še ostaja nekaj upanja. Če bo analiza pokazala, da ima kuža dobro kri, se bodo v društvu zelo potrudili, spraviti ga na noge. »Zasluži si še vsaj nekaj lepega življenja pred sabo!« zaključuje predsednica Obalnega društva proti mučenju živali.

Tako ona kot vsi drugi ljubitelji živali pa se lahko samo sprašujejo, kaj je rojilo v glavi lastnika, ki je svojega psa – nedolžno in nemočno štirinožno živo bitje pustil skoraj do smrti shirati. Sreča je samo, da so mimoidoči, vsaj upajo, pravočasno poklicali Odpmž, ti pa naprej veterinarje in druge ustanove, tako da obstaja možnost, da bo štirinožec z milim in žalostnim pogledom, le preživel in najbrž kakšni družini, ki ljubi živali, osrečil in popestril življenje.

Foto: Dare Čekeliš, Odpmž

SPOROČAJTE POLICIJI, INŠPEKCIJI, DRUŠTVOM...

Dandanes je izjemno težko vedeti, koliko živali trpi zaradi lakote, žeje in drugih pomanjkljivosti, dejstvo pa je, da se mnogi lastniki še vedno ne zavedajo, da je zanemarjanje in mučenje živali hud prekršek in celo kaznivo dejanje. Zato ljubitelji živali pričakujejo od državljanov, da bodo klicali policiste, inšpektorje in tudi aktiviste društev, ter jim sporočali tisto, kar opazijo v svoji okolici. Tudi v najnovejšem in enem najhujših primerov hudega zanemarjanja psa, ki so ga odkrili na obali, gre zahvala mimoidočim, ki so s svojim klicem rešili psa, da ni poginil zaradi brezbrižnosti lastnikov. Pozitivna posledica ozaveščanja ljudi, ki ga izvajamo društva za zaščito živali v Sloveniji že več let je tudi ta, da ljudje vedno pogosteje opažajo zanemarjanja in mučenja živali v svojem okolju, da so pozorni na takšne primere in s tem pripomorejo k zmanjšanju števila nepravilnih ravnanj ter k temu, da se kršitelji znajdejo v uradnih postopkih. Da bi preprečili takšne in podobne primere v prihodnosti, društva pozivajo vse ljudi, ki bi si želeli nabaviti žival:

»Če nimate pogojev ali interesa za primerno skrb za živali, si je niti ne omislite!« Zakon je jasen. Ko pride do takšnega stanja, več ne govorimo o prekršku – kršitvi ZZZiv, ampak o kaznivem dejanju mučenja, kar obravnava 341. člen kazenskega zakonika, ki določa: 1.) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev; 2.) Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.« Zato pozor! Ne glejte stran, ampak ukrepajte takoj! Živali o svojem trpljenju ne morejo same spregovoriti, mi ljudje smo njihov glas! Društva, ki delujemo na področju zaščite živali smo zgolj skupina prostovoljcev, ki v prostem času bdimo nad izvajanjem zakonodaje in delujemo v korist živali. Nismo pa predstavniki društev stalno in povsod prisotni, zato ne čakajte, da bomo mi opazili in ukrepali. Če veste za zanemarjanje ali mučenje živali je vaša, tako zakonska kot etična dolžnost, da to čim prej prijavite oblastem, policiji (na 113) ali veterinarski inšpekciji“, pravi Breda Habjanič, predsednica DZŽP.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Ko človeška podlost in krutost ne pozna meja