Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Piko so rešili trpljenja, sedaj ji iščejo še nov dom

 

V začetku aprila so dobri ljudje poskrbeli, da je psička Pika, ki je bila zanemarjena in na robu smrti najdena na Pušči, preživela, se socializirala in sedaj prerojena lepotička išče novega gospodarja.

PikaMurska Sobota - Ko smo v začetku letošnjega aprila predstavili žalostno zgodbo psičke Pike iz Pušče pri Murski Soboti, so redki verjeli, da bo nedolžna živalca, zanemarjena in na robu smrti, še kdaj normalno hodila. Toda anonimna prijava na pomursko društvo za zaščito živali, potem na policijo, in človeško srce enega izmed policistov ter številnih drugih ljudi dobre volje, so botrovali, da tri mesece pozneje lahko Piko predstavimo v povsem drugi luči, in da ji skušamo pomagati najti novega lastnika, dostojnega človeka, ki ve ceniti življenje vsakega živega bitja. Ne pa takšnega, zaradi katerega ljubiteljem živali in praktično vsem ljudem z zdravim razumom po vsej državi, vsakodnevno zastaja dih ob človeški krutosti in podlosti, ki ji očitno ni konca. In to, kar so aprila obravnavali in reševali pomurski ljubitelji živali, policisti in veterinarji, je prestopalo vse meje razuma.

 

Lastnik psa v naselju Pušča je namreč kar na debeli verigi pustil skoraj do smrti shirati nedolžno in nemočno psičko. Sreča je samo, da so mimoidoči, očitno le pravočasno poklicali DZZŽ Pomurja, ti pa naprej veterinarje in druge ustanove, tako da je psička s takrat milim in žalostnim pogledom, le preživela, in sedaj bo kakšni družini, ki ljubi živali, osrečila in popestrila življenje. To je verjetno, poleg številnih ubojev in drugih mučenj, bil najhujši primer hudega zanemarjanja psa, ki so ga v zadnjih letih odkrili v Pomurju. „Prav pozornost mimoidočih je rešila psičko, da ni poginila zaradi brezbrižnosti lastnikov. Pozitivna posledica ozaveščanja ljudi, ki ga izvajamo društva za zaščito živali v Sloveniji že več let je tudi ta, da ljudje vedno pogosteje opažajo zanemarjanja in mučenja živali v svojem okolju, da so pozorni na takšne primere in s tem pripomorejo k zmanjšanju števila nepravilnih ravnanj ter k temu, da se kršitelji znajdejo v uradnih postopkih. Da bi preprečili takšne in podobne primere v prihodnosti, pozivamo vse ljudi, ki bi si želeli nabaviti žival, da če nimajo pogojev ali interesa za primerno skrb za živali, si to niti ne omislijo“! poudarjajo v DZZŽ Pomurja.

V vseh teh primerih mučenja so lastniki sicer sami zelo zanemarjeni ljudje, tudi alkoholiki, A prav nič jih ne opravičuje, za živali bi morali skrbeti. Takšno ravnanje je povsem nečloveško in kaže na njihovo popolno brezčutnost. Zavedati se moramo, da živali prav tako kot ljudje čutijo fizično in psihično bolečino, da se bojijo in da potrebujejo varnost in ljubezen. Zato moramo živalim dajati enako sočutje in podporo, kot jo dajemo soljudem. Če bi živali znali pogledati v oči, bi se lahko od nje veliko naučili: zvestobe, predanosti in brezpogojne ljubezni. Lastnik je odgovoren za svojega hišnega ljubljenčka. Ta potrebuje dovolj velik boks ali vsaj tri metre dolgo verigo, vsaj tri sprehode dnevno, najboljše pa je, da je spuščen v ograjenem prostoru. Ljubitelji živali se sicer zavedajo, da vseh primerov trpinčenja ali zanemarjanja živali verjetno ne bodo mogli nikoli odpraviti, saj se vedno najdejo povsem brezčutni in brezvestni ljudje, ki so zmožni tako zavrženih dejanj. Zato pozivajo vse, da so pozorni in se, ko opazijo trpečo žival, obrnejo na ustrezne službe, kjer je po zakonu o varstvu osebnih podatkov, vsem tudi jamčijo popolno anonimnost... Lastnik uboge psičke se sicer nikakor ne bo mogel zagovarjati, da mučenja ni opazil. Mnogi so prepričani, da ta primer presega prekršek zanemarjanja živali in da bi brezčutni lastnik moral odgovarjati za kaznivo dejanje trpinčenja živali.

K sreči, sedaj ko so minili trije meseci, se je Pika ob negi pozdravila, zredila in je zdaj kot prerojena. Trenutno začasno biva pri rejnikih in prav pri tistem človeku, ki jo je odvzel nevestnemu lastniku in s tem rešil tudi muke. Sedaj pa skušajo Piki najti res dober in varen dom.

V njenem imenu je rejnica Klavdija napisala posebno pismo: „Moje ime je Pika (sterilizirana) in sem psička mešančka, prihajam pa iz Prekmurja. Moje dosedanje pasje življenje je bilo precej kruto in "moj" bivši "lastnik" je z mano ravnal kot, da nisem živo bitje. Ni me hranil, prav tako pa mi niti ni dal osnovnega vira življenja - vode. Moje življenje je počasi začelo ugašati, bila sem hudo podhranjena, bolana in veš čas na verigi in to tako zelo dolgo, da mi je le ta zarasla v vrat. Počasi sem začela ugašat, a imela še zmeraj nekaj volje do življenja. Verjela sem, da obstajajo tudi dobri ljudje. In res je. Prišli so ljudje, katere nisem poznala, a so izgledali prijazni. Čutila sem njihovo pozitivno energijo in takoj sem jim namenila majhen pozdravček z kratkim zamahom z mojim repkom. Le temu so se takoj odzvali in me tudi pobožali. Spominjam se gospoda, ki me je odvezal in takrat sem po dolgem času začutila svobodo in toplino prijaznih ljudi. Dali so me v avtomobil in odpeljali v ustanovo, kjer sem videla še druge moje prijatelje, ki so me veselo pozdravili z glasnim laježem. Tudi veterinar je prišel do mene, očistil moje rane in zagnojene očke, ter povedal, da mi bo z veterinarskim posegom odstranil zaraščeno verigo iz mojega vratu. Joj kako zelo sem bila srečna-čutila sem, da bom lahko ponovno svobodna, srečna in ljubljena...“

In tu je rezultat, saj se je psička potrudila, pozdravila in dobila veliko volje do novega življenja s prijaznimi ljudmi. „A kaj kmalu je spet nastala težava. Slišala sem, da sem že več kot 30 dni v zavetišču za male živali in ker me ni hotel nihče vzet k sebi domov, mi dati priložnost , da se mu dokažem kot zelo prijazna in igriva psička, mi ponovno grozi smrt (evtanazija), s katero bi za vedno zaspala. Neeeeeeee... Hočem živeti, želim imeti svojega lastnika, katerega bom z velikim veseljem spoštovala in imela rada. Želim si, da bi on imel mene rad, da me spoštuje, me hrani in pelje na sprehod, kjer mu bom vedno sledila. Želim si življenja...“

Njena želja je takrat bila uslišana. Po njo je v zavetišče prišel gospod, katerega se je dobro spominjala. „On je bil tisti, ki me je rešil iz mojega prejšnjega življenja v peklu, prišel je moj junak. Lepo sem ga pozdravila in se mu z nenehnim miganjem z repkom zahvaljevala za vse kar je naredil zame. On, moj junak me je spet prišel rešit. Slišal je, da mi grozi smrt, ker me ni noben odpeljal, zato je prišel po mene, da me reši...še drugič. Joj kako zelo sem bila vesela. Odpeljal me je k sebi domov, kljub temu, da ima že tri pasje prijatelje in mi obljubil, da mi bo našel topel ljubeč dom, kakršnega si zaslužim. In tako sem danes tukaj, pri mojem junaku in pridno čakam na nekoga, ki bi me hotel sprejeti k sebi. Obljubim, da bom pridna, vesela, igriva, ti pa mi prosim obljubi, da me boš hranil, mi dajal vodo in me imel rad. Rada bi, da bi bil tudi ti moj junak“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Piko so rešili trpljenja, sedaj ji iščejo še nov dom