Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pobil je mlade muce in jih odvrgel v gozd!

 

Znova nezaslišano trpinčenje nedolžnih živih bitij

Mučenje živaliGornja Radgona - Vedno bolj so žalostni, ogorčeni in zgroženi, aktivisti v društvih za zaščito živali ter drugi, ko kljub mnogim preventivnim in tudi represivnim aktivnostim, po vsej državi, srečujejo vedno več žalostnih primerov nezaslišanega in nečloveškega trpinčenja nemočnih živih bitij. Ob vsakodnevnem trpinčenju, zlorabi, zanemarjanju in tudi ubijanju nedolžnih živali, ki smo jim priča po vsej državi, so vse pogostejša vprašanja ljubiteljev živali in drugih ljudi: Kam gre naš svet? Prepričani so, da bi samo poostritev zakonodaje stanje nekoliko spremenilo, še zlasti če bi odgovorni izvajali zakonodajo, saj brez hujšega „udarca po žepu“, zlasti pa zapora ali prisilnega dela z živalmi, nikoli ne bomo dočakali, da bi se nekateri lastniki (ali kot jih imenujejo: krvniki) spremenili pri obnašanju do psov, mačk in drugih nemočnih in nedolžnih živih bitij.

Lastnik (ali nekdo drug) je tri mlade muce v „avstrijski“ vrečki odvrgel ob cesti v gozdu...

V pomladnih dneh, ko je narava ozelenela, ko mlada živa bitja prihajajo na svet, prihaja nov grozljiv primer mučenja nedolžnih živali v idiličnih Slovenskih goricah, v okolici Gornje Radgone, natančneje v negovskem koncu. Mlajša domačinka, sicer velika ljubiteljica živali je namreč med rekreacijo naletela na žalosten in osupljiv prizor. „V gozdu, tik ob lokalni cesti Kunova – Gornji Ivanjci, sem naletela na grozljivo sliko. Zagledala sem papirnato vrečko ob robu ceste-gozda, pa mi je nekaj reklo naj pogledam notri. Taki grozen občutek sem takoj dobila. V vrečki so bile tri, mogoče kakšne 4-5 tednov stare mrtve muce. Niso še bile trde, tako da je jih je po moje nekdo odvrgel malo pred mano. Vse so imele kri na gobčkih. Torej jih je nekdo že ubite kar iz avtomobila, v papirnati vrečki, odvrgel. To so živali, ki so že normalno videle in hodile, ter si tudi lahko iskale hrano za preživetje. Verjetno so se tokrat pojavile iz skrivališča, kjer so bile rojene in to jih je stalo življenja. Naključno ali ne, vse tri so bile muce. To je grozno in takšnega človeka bi morali zapreti. Seveda sem podala prijavo na PP Gornja Radgona, a se zavedam, da je storilca težko najti. Čeprav članice in člani društva za zaščito živali že veliko delajo na ozaveščanju ljudi, je potrebno vedno znova ponavljati, da se s sterilizacijo in kastracijo lahko prepreči neželeno množenje nedolžnih živalic. Zlasti na podeželju se mnogi niti ne zavedajo, da je ubijanje živali strogo prepovedano, zato ne preseneča, da jih že ob rojstvu ogromno pobijejo, druge pa ko začnejo hoditi in pridejo iz zaklonišča, kjer jih je mama povrgla. Povem vam, da sem se cela tresla zraven. Za takšne ljudi ne najdem pravih besed. Tako sem jezna, žalostna...“, nam je razlagala najditeljica mrtvih mačkic.

Ljubitelji živali so zgroženi...

Tudi Breda Habjanič, predsednica Društva za zaščito živali Pomurja, je zgroženo povedala, da je potrebno o tovrstnih zadevah ljudi še veliko ozaveščati, saj nihče ne sme ubijati nedolžnih živih bitij. „To je kaznivo dejanje za katere so predvidene sankcije in zato priporočamo in svetujemo ljudem, da svoje živali sterilizirajo/kastrirajo, saj med drugim tudi sami z vsemi veterinarji v Pomurju, organiziramo tovrstne akcije“, pravi Habjaničeva, ki je prepričana, da so kazni za storilce tovrstnih zločinskih dejanj še vedno prenizke.

Po mnenju znane prekmurske veterinarke Smilje Nabergoj je tovrstno početje vredno vseh obsodb. „Vse več je tovrstnih nerazumnih trpinčenj živali. In prav to pripelje tudi do umorov in potem se samo sprašujemo od kod toliko nasilja in nestrpnosti med ljudmi. Vse se namreč začne z mučenjem živali, potem se prenese na ljudi, ob tem pa se vse začne v družinah in se premalo naredi v šolah, da bi se kaj spremenilo. In kaj lahko pričakujemo od otroka, ki vidi kako njegov oče ubije kakšnega hišnega ljubljenčka...«, se sprašuje Smilja Nabergoj dr.vet.med., ki nadaljuje: „Prav na bruhanje mi gre ko nam nekateri občani razlagajo na kakšen način se znebijo nezaželenih mačk ali psov. Kje ste videli, da lahko živo bitje – majhno muco ali psička daš v PVC vrečko in odvržeš v gozd ali reko, nekateri drugi majhni (in ne samo majhni) živalci kar odseka glavo in vse skupaj vrže v smeti, poznam pa tudi primer, ko je nekdo čistokrvnega psa Dalmatinca utopil v Muri, tako da mu je okrog vratu zavezal težek kamen in še bi lahko naštevala žalostnih zgodb. Nekoliko lepše je, čeprav tudi skrajnje nehumano, če mladiče dajo v kakšno škatlo in odložijo pri vrtcu ali šoli. Toda, zakaj tako, ko pa je veliko možnosti za preprečitev razmnoževanja teh živali, če tega ne želimo. Sploh pa noben način odvzema življenja ne more biti human. Zato se moramo vprašati kaj smo naredili na področju vzgoje otrok. Tukaj premalo naredijo starši, malo pa tudi šole, kajti izmed več kot 40 šol v regiji, imajo samo v redkih naravoslovni dan, ko pridejo k nam, kjer se pogovarjamo in svetujemo, kolikor lahko v kratkem času poveš“.

Smilja Nabergoj je s solznimi očmi pripovedovala o zgroženosti nad tovrstnim početjem, ki se nenehno dogaja ob nas. Po njenem bi dejansko morale več za zapuščene živali narediti lokalne skupnosti, kot jim nalaga zakonodaja, ljudi pa je potrebno izobraževati, storilce takšnih nagnusnih dejanj pa hudo »udariti po žepu« ali poslati v zapor. „Šele takrat se bo stanje začelo izboljševati in bo manj tovrstnih vrečk, kot je ta iz Negovskega konca, pred tem iz Kočevskega gozda, ali Slovenske Istre“.

Žal pa to ni vse, saj nam je še en prebivalec Negove namignil, da je njegova znanka, le nekaj sto metrov stran od najdišča mrtvih muc, tik ob Negovskem jezeru, kjer je nekoč domoval dobri človek iz Negove Ivan Kramberger, našla lačno in oslabelo psičko s sedmimi mladiči. K sreči jo je odkrila še pravi čas, tako da so nedolžne živalce uspeli rešiti. Žal pa jih je veliko preveč, ki jim sreča ni namenjena in nedolžne umirajo v hudih mukah, prepogosto pa jih pokončajo prav tisti, ki bi jih morali imeti najraje, torej človeški krvniki. Če si vsaj malo človeka, nikakor ne moreš tako sadistično surovo ravnati z živimi bitji.

NEZASLIŠANO IN NEVERJETNO!

Psa zaklala in spekla za lastnega sina

Res je sicer, da se tudi pri nas še vedno srečujemo s sprevrženimi posamezniki, ki tako ali drugače mučijo in ubijajo nič kaj krive živali, toda ponekod imajo še bolj duševno iztirjene ljudi. Tako denimo, te dni zaščitniki in ljubitelji živali iz Tuzlanskega kantona na severovzhodu Federacije BiH, poročajo o nezaslišanem in hkrati neverjetnem primeru povezanim z mučenjem in ubijanjem nedolžnih živali. Po poročanju tamkajšnjega spletnega portala doznajemo.com, je namreč nekaj več kot 50 let stara S.A. iz kraja Prokosovići v občini Lukavac, zaklala svojega psa, potem je nesrečno žival spekla in odnesla lastnemu sinu za kosilo. Mladenič sicer boleha in je na zdravljenju v bolnišnici. Zgodba je še bolj žalostna ob dejstvu, da je „skrbna mama”, ki ima očitno hude duševne težave, to nehumano in nezaslišano zločinsko dejanje storila pred številnimi pričami. Vsi pa so menda tudi vedeli, da je pečeno pasje meso odnesla sinu v bolnišnico, nihče pa naj ne bi ukrepal, čeprav naj bi vsi očividci in priče bili šokirani.

Prav zato je zadeva tudi prišla v javnost, ker naj bi ena izmed prič dejala, kako bolano in bizarno je vse skupaj, pa tudi zaradi opozorila drugim morebitnim bolanim umom. „Zadeva je še bolj grozna ob dejstvu, da je sin, ki mu je meso bilo namenjeno, psa nabavil kot darilo svojima majhnima hčerama“, je med drugim dejala neimenovana priča.

Neverjetno in nezaslišano II.

POBILI JIH BODO NA STOTINE, TISOČE...

Še hujša in bolj žalostna zgodba prihaja iz Srbije, kjer že gori pod nogami, saj obstaja resna grožnja, da bodo v „zavetišču“ pokončali na stotine nedolžnih psov. Pa ne na human način kot bi morali, temveč jih bodo udarjali s palicami dokler ne bodo mrtvi. Zato so pred nekaj dnevi člani društev za varstvo in proti mučenju živali z območij nekdanje Jugoslavije – med njimi tudi slovenski – začeli akcijo, da bi rešili pse iz zavetišča v mestu Požega v Srbiji. Pohiteti morajo, saj jih je mogoče odkupiti le še nekaj dni. Takoj po tem datumu nameravajo odgovorni iz javnega komunalnega podjetja Naš dom, ki vodi azil, vse pse usmrtiti. Za odkup posameznega psa je podjetje postavilo ceno – 28 evrov. O tem, kako ravnajo z njimi, več kot zgovorno govorijo fotografije na FB. A kar počne Naš dom, poročajo iz Srbije, v tej državi na žalost ni edino dejanje brez primere – podobno hudo je menda še po nekaterih zavetiščih.

Azil za območje Požege, Čačka in še sedmih manjših občin je prve pse sprejel marca 2008. Večinoma so to brezdomne živali, ki jih je polovil "šintar". Ljubitelji psov upravičeno govorijo, da to ni zavetišče za živali, kot ga vodje uradno predstavljajo, temveč koncentracijsko taborišče smrti za pse. Določil srbskega zakona o varstvu živali ne spoštujejo, ne dosegajo niti zahtevanega minimuma. Psi živijo prenatrpani, za žico, v izjemno slabih razmerah, na golem betonu ne glede na nizke ali visoke temperature, sestradani in žejni. Občasno jih čistijo s polivanjem z mrzlo vodo, zato psi prebolevajo pljučnice in druge bolezni, ki so posledica nehumanega ravnanja. V azilu prav tako ne opravljajo predpisanih nujnih veterinarskih pregledov. Živali so neprimerno sterilizirane in kastrirane. Zaradi neprofesionalnega šivanja ran z navadno, le malo tanjšo vrvico se rane odpirajo, tako da psom dobesedno izpadajo čreva. Živali so ekstremno suhe in podhranjene, saj jih hranijo neredno. Ko zaradi pljučnic, hudih okužb, že omenjenih mazaško opravljenih operacij, mraza in lakote poginejo, njihova mrtva telesa še nekaj časa ležijo poleg živih psov, preden jih odnesejo. Zaradi lakote se pojavlja kanibalizem. Šele ko razpadajoča trupla zasmrdijo, jih poberejo in pomečejo v jame.

Doslej naj bi v požeškem zavetišču pobili že več kot 7500 živali. Kot je povedal nekdanji azilov uslužbenec (higienik), jih pogosto pokončujejo kar s palico. Trupla so zakopavali v zemljo zraven reke Đetinje, zadnje čase jih odvažajo v Ćuprijo na sežiganje. Kot evtanazijsko sredstvo so psom prva leta vbrizgavali kar tekoče čistilo (znane blagovne znamke), tako da so umirali v hudih mukah. Uslužbenec, ki se je uprl, je bil ob službo. O grozodejstvih je spregovoril na sodišču, potem ko je tožil delodajalca in pričal proti vodilnim. Vsa gnusna dejanja je fotografiral, čeprav so vodilni vsakršno snemanje prepovedovali. Dovoljena, ker je nujna, je bila le fotografija za oglaševanje posvojitev. Prejšnji mesec je bila iz azila rešena bela psička pasme prinašalec. Po opravljeni sterilizaciji je bila v izjemno slabem zdravstvenem stanju, z visoko temperaturo, zagnojeno in odprto rano. Da bi preživela, bo morala še enkrat na operacijsko mizo. Poznavalci pravijo, da so prav vsi psi v požeškem zavetišču zanemarjeni, shirani in bolni. Aktivisti za humano ravnanje z živalmi so inšpekcijam podali že vsaj 15 prijav proti vodilnim, pisali ministrstvom, a ni še nihče nič ukrenil...

AMERIŠKO ZAVETIŠČE NA KOSOVU

Projekt kastracij in sterilizacij v ameriškem zavetišču na Kosovu

Slovenska prostovoljna ekipa bo konec maja odpotovala na Kosovo, kjer bo pomagala pri kastracijah in sterilizacijah živali v novem zavetišču za pse in mačke. Za mnoge pozabljena in odrezana od sveta, za ameriškega podjetnika pa izziv in priložnost, da dokaže, da ima še tako žalostna zgodba lahko dober konec. Na Kosovu se namreč konec maja končno odpira novo zavetišče za pse in mačke. Kosovo. Majhna državica na JV Evrope, po številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, a bolj znana kot ena najbolj izoliranih držav na svetu. Ne preseneča torej podatek, da revna država, v kateri nenadzorovano raste število potepuških psov, nima ne trgovin s pasjo hrano in opremo, ne zavetišča za male živali. A to se bo spremenilo konec meseca maja, ko se odpira tako imenovana varna hiša za brezdomne živali. Samo predstavljamo si lahko, koliko psov je trenutno na ulicah Kosova, če jih je bilo že pred desetimi leti več kot 50.000. Problematika brezdomnih živali je predvsem posledica vojne, ki je pred leti divjala na teh območjih, saj so takrat na cesti pristale tudi živali, ki so pred tem imele lastnike. Pa tudi sicer je odnos lokalnega prebivalstva do psov precej slab, saj se jih večina boji.

Da še obstaja upanje za njih, je prepričan donator iz Amerike, na jugu države je zato financiral izgradnjo zavetišča, ki naj bi začelo obratovati že konec maja 2013. Odprtju zavetišča bo najprej sledila akcija steriliziranja in kastriranja živali. Žal primanjkuje lokalnih zainteresiranih veterinarjev. Zato se je projektu pridružila prostovoljna ekipa in veterinarka Nuša Gros iz Slovenije, ki bo konec maja v tako imenovani "varni hiši" pomagala pri sterilizaciji in kastraciji prvih stanovalcev zavetišča. Prav tako pa primanjkuje osnovnih materialnih in drugih potrebščin, zato je vsaka pomoč ali donacija iskreno dobrodošla. Slovenska ekipa prostovoljcev se letos na Kosovo odpravlja že drugič. Lani oktobra so v okviru projekta CNVR (catch-neuter-vaccinate-release, oziroma ujemi-steriliziraj/kastriraj-cepi-izpusti) v šestih dneh opravili 55 kirurških posegov in na svet so pomagali enajstim pasjim mladičkom. Kot je povedala veterinarka Nuša Gros, je vsem psom, ki so jih uspeli priklicati ali jih ujeti, brez težav dala v gobček tablete proti zajedalcem, kar ji v Sloveniji redko uspe pri lastniških psih.

Lokalno Kosovsko društvo za pomoč živalim je lani dobilo potrebna sredstva za sterilizacije in kastracije potepuških psov v Skenderaju, dovoljenja občin za izvajanje posegov ter celo zasilno ambulanto in pesjake, a žal lokalnih veterinarjev tako delo ni zanimalo. Kljub temu, da bi jih sterilizacij in kastracij tuji veterinarji naučili brezplačno. Morda pa je izgradnja zavetišča s tujim kapitalom prvi korak k začetku konca dobesedno pasjega življenja na Kosovu. In priložnost za tuje strokovnjake, ki so pripravljeni v tej majhni revni deželi pustiti velik pasji pečat.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Pobil je mlade muce in jih odvrgel v gozd!