Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pobil je mlade muce in jih odvrgel v gozd!

 

Znova nezaslišano trpinčenje nedolžnih živih bitij

Mučenje živaliGornja Radgona - Vedno bolj so žalostni, ogorčeni in zgroženi, aktivisti v društvih za zaščito živali ter drugi, ko kljub mnogim preventivnim in tudi represivnim aktivnostim, po vsej državi, srečujejo vedno več žalostnih primerov nezaslišanega in nečloveškega trpinčenja nemočnih živih bitij. Ob vsakodnevnem trpinčenju, zlorabi, zanemarjanju in tudi ubijanju nedolžnih živali, ki smo jim priča po vsej državi, so vse pogostejša vprašanja ljubiteljev živali in drugih ljudi: Kam gre naš svet? Prepričani so, da bi samo poostritev zakonodaje stanje nekoliko spremenilo, še zlasti če bi odgovorni izvajali zakonodajo, saj brez hujšega „udarca po žepu“, zlasti pa zapora ali prisilnega dela z živalmi, nikoli ne bomo dočakali, da bi se nekateri lastniki (ali kot jih imenujejo: krvniki) spremenili pri obnašanju do psov, mačk in drugih nemočnih in nedolžnih živih bitij.

Lastnik (ali nekdo drug) je tri mlade muce v „avstrijski“ vrečki odvrgel ob cesti v gozdu...

V pomladnih dneh, ko je narava ozelenela, ko mlada živa bitja prihajajo na svet, prihaja nov grozljiv primer mučenja nedolžnih živali v idiličnih Slovenskih goricah, v okolici Gornje Radgone, natančneje v negovskem koncu. Mlajša domačinka, sicer velika ljubiteljica živali je namreč med rekreacijo naletela na žalosten in osupljiv prizor. „V gozdu, tik ob lokalni cesti Kunova – Gornji Ivanjci, sem naletela na grozljivo sliko. Zagledala sem papirnato vrečko ob robu ceste-gozda, pa mi je nekaj reklo naj pogledam notri. Taki grozen občutek sem takoj dobila. V vrečki so bile tri, mogoče kakšne 4-5 tednov stare mrtve muce. Niso še bile trde, tako da je jih je po moje nekdo odvrgel malo pred mano. Vse so imele kri na gobčkih. Torej jih je nekdo že ubite kar iz avtomobila, v papirnati vrečki, odvrgel. To so živali, ki so že normalno videle in hodile, ter si tudi lahko iskale hrano za preživetje. Verjetno so se tokrat pojavile iz skrivališča, kjer so bile rojene in to jih je stalo življenja. Naključno ali ne, vse tri so bile muce. To je grozno in takšnega človeka bi morali zapreti. Seveda sem podala prijavo na PP Gornja Radgona, a se zavedam, da je storilca težko najti. Čeprav članice in člani društva za zaščito živali že veliko delajo na ozaveščanju ljudi, je potrebno vedno znova ponavljati, da se s sterilizacijo in kastracijo lahko prepreči neželeno množenje nedolžnih živalic. Zlasti na podeželju se mnogi niti ne zavedajo, da je ubijanje živali strogo prepovedano, zato ne preseneča, da jih že ob rojstvu ogromno pobijejo, druge pa ko začnejo hoditi in pridejo iz zaklonišča, kjer jih je mama povrgla. Povem vam, da sem se cela tresla zraven. Za takšne ljudi ne najdem pravih besed. Tako sem jezna, žalostna...“, nam je razlagala najditeljica mrtvih mačkic.

Ljubitelji živali so zgroženi...

Tudi Breda Habjanič, predsednica Društva za zaščito živali Pomurja, je zgroženo povedala, da je potrebno o tovrstnih zadevah ljudi še veliko ozaveščati, saj nihče ne sme ubijati nedolžnih živih bitij. „To je kaznivo dejanje za katere so predvidene sankcije in zato priporočamo in svetujemo ljudem, da svoje živali sterilizirajo/kastrirajo, saj med drugim tudi sami z vsemi veterinarji v Pomurju, organiziramo tovrstne akcije“, pravi Habjaničeva, ki je prepričana, da so kazni za storilce tovrstnih zločinskih dejanj še vedno prenizke.

Po mnenju znane prekmurske veterinarke Smilje Nabergoj je tovrstno početje vredno vseh obsodb. „Vse več je tovrstnih nerazumnih trpinčenj živali. In prav to pripelje tudi do umorov in potem se samo sprašujemo od kod toliko nasilja in nestrpnosti med ljudmi. Vse se namreč začne z mučenjem živali, potem se prenese na ljudi, ob tem pa se vse začne v družinah in se premalo naredi v šolah, da bi se kaj spremenilo. In kaj lahko pričakujemo od otroka, ki vidi kako njegov oče ubije kakšnega hišnega ljubljenčka...«, se sprašuje Smilja Nabergoj dr.vet.med., ki nadaljuje: „Prav na bruhanje mi gre ko nam nekateri občani razlagajo na kakšen način se znebijo nezaželenih mačk ali psov. Kje ste videli, da lahko živo bitje – majhno muco ali psička daš v PVC vrečko in odvržeš v gozd ali reko, nekateri drugi majhni (in ne samo majhni) živalci kar odseka glavo in vse skupaj vrže v smeti, poznam pa tudi primer, ko je nekdo čistokrvnega psa Dalmatinca utopil v Muri, tako da mu je okrog vratu zavezal težek kamen in še bi lahko naštevala žalostnih zgodb. Nekoliko lepše je, čeprav tudi skrajnje nehumano, če mladiče dajo v kakšno škatlo in odložijo pri vrtcu ali šoli. Toda, zakaj tako, ko pa je veliko možnosti za preprečitev razmnoževanja teh živali, če tega ne želimo. Sploh pa noben način odvzema življenja ne more biti human. Zato se moramo vprašati kaj smo naredili na področju vzgoje otrok. Tukaj premalo naredijo starši, malo pa tudi šole, kajti izmed več kot 40 šol v regiji, imajo samo v redkih naravoslovni dan, ko pridejo k nam, kjer se pogovarjamo in svetujemo, kolikor lahko v kratkem času poveš“.

Smilja Nabergoj je s solznimi očmi pripovedovala o zgroženosti nad tovrstnim početjem, ki se nenehno dogaja ob nas. Po njenem bi dejansko morale več za zapuščene živali narediti lokalne skupnosti, kot jim nalaga zakonodaja, ljudi pa je potrebno izobraževati, storilce takšnih nagnusnih dejanj pa hudo »udariti po žepu« ali poslati v zapor. „Šele takrat se bo stanje začelo izboljševati in bo manj tovrstnih vrečk, kot je ta iz Negovskega konca, pred tem iz Kočevskega gozda, ali Slovenske Istre“.

Žal pa to ni vse, saj nam je še en prebivalec Negove namignil, da je njegova znanka, le nekaj sto metrov stran od najdišča mrtvih muc, tik ob Negovskem jezeru, kjer je nekoč domoval dobri človek iz Negove Ivan Kramberger, našla lačno in oslabelo psičko s sedmimi mladiči. K sreči jo je odkrila še pravi čas, tako da so nedolžne živalce uspeli rešiti. Žal pa jih je veliko preveč, ki jim sreča ni namenjena in nedolžne umirajo v hudih mukah, prepogosto pa jih pokončajo prav tisti, ki bi jih morali imeti najraje, torej človeški krvniki. Če si vsaj malo človeka, nikakor ne moreš tako sadistično surovo ravnati z živimi bitji.

NEZASLIŠANO IN NEVERJETNO!

Psa zaklala in spekla za lastnega sina

Res je sicer, da se tudi pri nas še vedno srečujemo s sprevrženimi posamezniki, ki tako ali drugače mučijo in ubijajo nič kaj krive živali, toda ponekod imajo še bolj duševno iztirjene ljudi. Tako denimo, te dni zaščitniki in ljubitelji živali iz Tuzlanskega kantona na severovzhodu Federacije BiH, poročajo o nezaslišanem in hkrati neverjetnem primeru povezanim z mučenjem in ubijanjem nedolžnih živali. Po poročanju tamkajšnjega spletnega portala doznajemo.com, je namreč nekaj več kot 50 let stara S.A. iz kraja Prokosovići v občini Lukavac, zaklala svojega psa, potem je nesrečno žival spekla in odnesla lastnemu sinu za kosilo. Mladenič sicer boleha in je na zdravljenju v bolnišnici. Zgodba je še bolj žalostna ob dejstvu, da je „skrbna mama”, ki ima očitno hude duševne težave, to nehumano in nezaslišano zločinsko dejanje storila pred številnimi pričami. Vsi pa so menda tudi vedeli, da je pečeno pasje meso odnesla sinu v bolnišnico, nihče pa naj ne bi ukrepal, čeprav naj bi vsi očividci in priče bili šokirani.

Prav zato je zadeva tudi prišla v javnost, ker naj bi ena izmed prič dejala, kako bolano in bizarno je vse skupaj, pa tudi zaradi opozorila drugim morebitnim bolanim umom. „Zadeva je še bolj grozna ob dejstvu, da je sin, ki mu je meso bilo namenjeno, psa nabavil kot darilo svojima majhnima hčerama“, je med drugim dejala neimenovana priča.

Neverjetno in nezaslišano II.

POBILI JIH BODO NA STOTINE, TISOČE...

Še hujša in bolj žalostna zgodba prihaja iz Srbije, kjer že gori pod nogami, saj obstaja resna grožnja, da bodo v „zavetišču“ pokončali na stotine nedolžnih psov. Pa ne na human način kot bi morali, temveč jih bodo udarjali s palicami dokler ne bodo mrtvi. Zato so pred nekaj dnevi člani društev za varstvo in proti mučenju živali z območij nekdanje Jugoslavije – med njimi tudi slovenski – začeli akcijo, da bi rešili pse iz zavetišča v mestu Požega v Srbiji. Pohiteti morajo, saj jih je mogoče odkupiti le še nekaj dni. Takoj po tem datumu nameravajo odgovorni iz javnega komunalnega podjetja Naš dom, ki vodi azil, vse pse usmrtiti. Za odkup posameznega psa je podjetje postavilo ceno – 28 evrov. O tem, kako ravnajo z njimi, več kot zgovorno govorijo fotografije na FB. A kar počne Naš dom, poročajo iz Srbije, v tej državi na žalost ni edino dejanje brez primere – podobno hudo je menda še po nekaterih zavetiščih.

Azil za območje Požege, Čačka in še sedmih manjših občin je prve pse sprejel marca 2008. Večinoma so to brezdomne živali, ki jih je polovil "šintar". Ljubitelji psov upravičeno govorijo, da to ni zavetišče za živali, kot ga vodje uradno predstavljajo, temveč koncentracijsko taborišče smrti za pse. Določil srbskega zakona o varstvu živali ne spoštujejo, ne dosegajo niti zahtevanega minimuma. Psi živijo prenatrpani, za žico, v izjemno slabih razmerah, na golem betonu ne glede na nizke ali visoke temperature, sestradani in žejni. Občasno jih čistijo s polivanjem z mrzlo vodo, zato psi prebolevajo pljučnice in druge bolezni, ki so posledica nehumanega ravnanja. V azilu prav tako ne opravljajo predpisanih nujnih veterinarskih pregledov. Živali so neprimerno sterilizirane in kastrirane. Zaradi neprofesionalnega šivanja ran z navadno, le malo tanjšo vrvico se rane odpirajo, tako da psom dobesedno izpadajo čreva. Živali so ekstremno suhe in podhranjene, saj jih hranijo neredno. Ko zaradi pljučnic, hudih okužb, že omenjenih mazaško opravljenih operacij, mraza in lakote poginejo, njihova mrtva telesa še nekaj časa ležijo poleg živih psov, preden jih odnesejo. Zaradi lakote se pojavlja kanibalizem. Šele ko razpadajoča trupla zasmrdijo, jih poberejo in pomečejo v jame.

Doslej naj bi v požeškem zavetišču pobili že več kot 7500 živali. Kot je povedal nekdanji azilov uslužbenec (higienik), jih pogosto pokončujejo kar s palico. Trupla so zakopavali v zemljo zraven reke Đetinje, zadnje čase jih odvažajo v Ćuprijo na sežiganje. Kot evtanazijsko sredstvo so psom prva leta vbrizgavali kar tekoče čistilo (znane blagovne znamke), tako da so umirali v hudih mukah. Uslužbenec, ki se je uprl, je bil ob službo. O grozodejstvih je spregovoril na sodišču, potem ko je tožil delodajalca in pričal proti vodilnim. Vsa gnusna dejanja je fotografiral, čeprav so vodilni vsakršno snemanje prepovedovali. Dovoljena, ker je nujna, je bila le fotografija za oglaševanje posvojitev. Prejšnji mesec je bila iz azila rešena bela psička pasme prinašalec. Po opravljeni sterilizaciji je bila v izjemno slabem zdravstvenem stanju, z visoko temperaturo, zagnojeno in odprto rano. Da bi preživela, bo morala še enkrat na operacijsko mizo. Poznavalci pravijo, da so prav vsi psi v požeškem zavetišču zanemarjeni, shirani in bolni. Aktivisti za humano ravnanje z živalmi so inšpekcijam podali že vsaj 15 prijav proti vodilnim, pisali ministrstvom, a ni še nihče nič ukrenil...

AMERIŠKO ZAVETIŠČE NA KOSOVU

Projekt kastracij in sterilizacij v ameriškem zavetišču na Kosovu

Slovenska prostovoljna ekipa bo konec maja odpotovala na Kosovo, kjer bo pomagala pri kastracijah in sterilizacijah živali v novem zavetišču za pse in mačke. Za mnoge pozabljena in odrezana od sveta, za ameriškega podjetnika pa izziv in priložnost, da dokaže, da ima še tako žalostna zgodba lahko dober konec. Na Kosovu se namreč konec maja končno odpira novo zavetišče za pse in mačke. Kosovo. Majhna državica na JV Evrope, po številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, a bolj znana kot ena najbolj izoliranih držav na svetu. Ne preseneča torej podatek, da revna država, v kateri nenadzorovano raste število potepuških psov, nima ne trgovin s pasjo hrano in opremo, ne zavetišča za male živali. A to se bo spremenilo konec meseca maja, ko se odpira tako imenovana varna hiša za brezdomne živali. Samo predstavljamo si lahko, koliko psov je trenutno na ulicah Kosova, če jih je bilo že pred desetimi leti več kot 50.000. Problematika brezdomnih živali je predvsem posledica vojne, ki je pred leti divjala na teh območjih, saj so takrat na cesti pristale tudi živali, ki so pred tem imele lastnike. Pa tudi sicer je odnos lokalnega prebivalstva do psov precej slab, saj se jih večina boji.

Da še obstaja upanje za njih, je prepričan donator iz Amerike, na jugu države je zato financiral izgradnjo zavetišča, ki naj bi začelo obratovati že konec maja 2013. Odprtju zavetišča bo najprej sledila akcija steriliziranja in kastriranja živali. Žal primanjkuje lokalnih zainteresiranih veterinarjev. Zato se je projektu pridružila prostovoljna ekipa in veterinarka Nuša Gros iz Slovenije, ki bo konec maja v tako imenovani "varni hiši" pomagala pri sterilizaciji in kastraciji prvih stanovalcev zavetišča. Prav tako pa primanjkuje osnovnih materialnih in drugih potrebščin, zato je vsaka pomoč ali donacija iskreno dobrodošla. Slovenska ekipa prostovoljcev se letos na Kosovo odpravlja že drugič. Lani oktobra so v okviru projekta CNVR (catch-neuter-vaccinate-release, oziroma ujemi-steriliziraj/kastriraj-cepi-izpusti) v šestih dneh opravili 55 kirurških posegov in na svet so pomagali enajstim pasjim mladičkom. Kot je povedala veterinarka Nuša Gros, je vsem psom, ki so jih uspeli priklicati ali jih ujeti, brez težav dala v gobček tablete proti zajedalcem, kar ji v Sloveniji redko uspe pri lastniških psih.

Lokalno Kosovsko društvo za pomoč živalim je lani dobilo potrebna sredstva za sterilizacije in kastracije potepuških psov v Skenderaju, dovoljenja občin za izvajanje posegov ter celo zasilno ambulanto in pesjake, a žal lokalnih veterinarjev tako delo ni zanimalo. Kljub temu, da bi jih sterilizacij in kastracij tuji veterinarji naučili brezplačno. Morda pa je izgradnja zavetišča s tujim kapitalom prvi korak k začetku konca dobesedno pasjega življenja na Kosovu. In priložnost za tuje strokovnjake, ki so pripravljeni v tej majhni revni deželi pustiti velik pasji pečat.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Pobil je mlade muce in jih odvrgel v gozd!