Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pobil je mlade muce in jih odvrgel v gozd!

 

Znova nezaslišano trpinčenje nedolžnih živih bitij

Mučenje živaliGornja Radgona - Vedno bolj so žalostni, ogorčeni in zgroženi, aktivisti v društvih za zaščito živali ter drugi, ko kljub mnogim preventivnim in tudi represivnim aktivnostim, po vsej državi, srečujejo vedno več žalostnih primerov nezaslišanega in nečloveškega trpinčenja nemočnih živih bitij. Ob vsakodnevnem trpinčenju, zlorabi, zanemarjanju in tudi ubijanju nedolžnih živali, ki smo jim priča po vsej državi, so vse pogostejša vprašanja ljubiteljev živali in drugih ljudi: Kam gre naš svet? Prepričani so, da bi samo poostritev zakonodaje stanje nekoliko spremenilo, še zlasti če bi odgovorni izvajali zakonodajo, saj brez hujšega „udarca po žepu“, zlasti pa zapora ali prisilnega dela z živalmi, nikoli ne bomo dočakali, da bi se nekateri lastniki (ali kot jih imenujejo: krvniki) spremenili pri obnašanju do psov, mačk in drugih nemočnih in nedolžnih živih bitij.

Lastnik (ali nekdo drug) je tri mlade muce v „avstrijski“ vrečki odvrgel ob cesti v gozdu...

V pomladnih dneh, ko je narava ozelenela, ko mlada živa bitja prihajajo na svet, prihaja nov grozljiv primer mučenja nedolžnih živali v idiličnih Slovenskih goricah, v okolici Gornje Radgone, natančneje v negovskem koncu. Mlajša domačinka, sicer velika ljubiteljica živali je namreč med rekreacijo naletela na žalosten in osupljiv prizor. „V gozdu, tik ob lokalni cesti Kunova – Gornji Ivanjci, sem naletela na grozljivo sliko. Zagledala sem papirnato vrečko ob robu ceste-gozda, pa mi je nekaj reklo naj pogledam notri. Taki grozen občutek sem takoj dobila. V vrečki so bile tri, mogoče kakšne 4-5 tednov stare mrtve muce. Niso še bile trde, tako da je jih je po moje nekdo odvrgel malo pred mano. Vse so imele kri na gobčkih. Torej jih je nekdo že ubite kar iz avtomobila, v papirnati vrečki, odvrgel. To so živali, ki so že normalno videle in hodile, ter si tudi lahko iskale hrano za preživetje. Verjetno so se tokrat pojavile iz skrivališča, kjer so bile rojene in to jih je stalo življenja. Naključno ali ne, vse tri so bile muce. To je grozno in takšnega človeka bi morali zapreti. Seveda sem podala prijavo na PP Gornja Radgona, a se zavedam, da je storilca težko najti. Čeprav članice in člani društva za zaščito živali že veliko delajo na ozaveščanju ljudi, je potrebno vedno znova ponavljati, da se s sterilizacijo in kastracijo lahko prepreči neželeno množenje nedolžnih živalic. Zlasti na podeželju se mnogi niti ne zavedajo, da je ubijanje živali strogo prepovedano, zato ne preseneča, da jih že ob rojstvu ogromno pobijejo, druge pa ko začnejo hoditi in pridejo iz zaklonišča, kjer jih je mama povrgla. Povem vam, da sem se cela tresla zraven. Za takšne ljudi ne najdem pravih besed. Tako sem jezna, žalostna...“, nam je razlagala najditeljica mrtvih mačkic.

Ljubitelji živali so zgroženi...

Tudi Breda Habjanič, predsednica Društva za zaščito živali Pomurja, je zgroženo povedala, da je potrebno o tovrstnih zadevah ljudi še veliko ozaveščati, saj nihče ne sme ubijati nedolžnih živih bitij. „To je kaznivo dejanje za katere so predvidene sankcije in zato priporočamo in svetujemo ljudem, da svoje živali sterilizirajo/kastrirajo, saj med drugim tudi sami z vsemi veterinarji v Pomurju, organiziramo tovrstne akcije“, pravi Habjaničeva, ki je prepričana, da so kazni za storilce tovrstnih zločinskih dejanj še vedno prenizke.

Po mnenju znane prekmurske veterinarke Smilje Nabergoj je tovrstno početje vredno vseh obsodb. „Vse več je tovrstnih nerazumnih trpinčenj živali. In prav to pripelje tudi do umorov in potem se samo sprašujemo od kod toliko nasilja in nestrpnosti med ljudmi. Vse se namreč začne z mučenjem živali, potem se prenese na ljudi, ob tem pa se vse začne v družinah in se premalo naredi v šolah, da bi se kaj spremenilo. In kaj lahko pričakujemo od otroka, ki vidi kako njegov oče ubije kakšnega hišnega ljubljenčka...«, se sprašuje Smilja Nabergoj dr.vet.med., ki nadaljuje: „Prav na bruhanje mi gre ko nam nekateri občani razlagajo na kakšen način se znebijo nezaželenih mačk ali psov. Kje ste videli, da lahko živo bitje – majhno muco ali psička daš v PVC vrečko in odvržeš v gozd ali reko, nekateri drugi majhni (in ne samo majhni) živalci kar odseka glavo in vse skupaj vrže v smeti, poznam pa tudi primer, ko je nekdo čistokrvnega psa Dalmatinca utopil v Muri, tako da mu je okrog vratu zavezal težek kamen in še bi lahko naštevala žalostnih zgodb. Nekoliko lepše je, čeprav tudi skrajnje nehumano, če mladiče dajo v kakšno škatlo in odložijo pri vrtcu ali šoli. Toda, zakaj tako, ko pa je veliko možnosti za preprečitev razmnoževanja teh živali, če tega ne želimo. Sploh pa noben način odvzema življenja ne more biti human. Zato se moramo vprašati kaj smo naredili na področju vzgoje otrok. Tukaj premalo naredijo starši, malo pa tudi šole, kajti izmed več kot 40 šol v regiji, imajo samo v redkih naravoslovni dan, ko pridejo k nam, kjer se pogovarjamo in svetujemo, kolikor lahko v kratkem času poveš“.

Smilja Nabergoj je s solznimi očmi pripovedovala o zgroženosti nad tovrstnim početjem, ki se nenehno dogaja ob nas. Po njenem bi dejansko morale več za zapuščene živali narediti lokalne skupnosti, kot jim nalaga zakonodaja, ljudi pa je potrebno izobraževati, storilce takšnih nagnusnih dejanj pa hudo »udariti po žepu« ali poslati v zapor. „Šele takrat se bo stanje začelo izboljševati in bo manj tovrstnih vrečk, kot je ta iz Negovskega konca, pred tem iz Kočevskega gozda, ali Slovenske Istre“.

Žal pa to ni vse, saj nam je še en prebivalec Negove namignil, da je njegova znanka, le nekaj sto metrov stran od najdišča mrtvih muc, tik ob Negovskem jezeru, kjer je nekoč domoval dobri človek iz Negove Ivan Kramberger, našla lačno in oslabelo psičko s sedmimi mladiči. K sreči jo je odkrila še pravi čas, tako da so nedolžne živalce uspeli rešiti. Žal pa jih je veliko preveč, ki jim sreča ni namenjena in nedolžne umirajo v hudih mukah, prepogosto pa jih pokončajo prav tisti, ki bi jih morali imeti najraje, torej človeški krvniki. Če si vsaj malo človeka, nikakor ne moreš tako sadistično surovo ravnati z živimi bitji.

NEZASLIŠANO IN NEVERJETNO!

Psa zaklala in spekla za lastnega sina

Res je sicer, da se tudi pri nas še vedno srečujemo s sprevrženimi posamezniki, ki tako ali drugače mučijo in ubijajo nič kaj krive živali, toda ponekod imajo še bolj duševno iztirjene ljudi. Tako denimo, te dni zaščitniki in ljubitelji živali iz Tuzlanskega kantona na severovzhodu Federacije BiH, poročajo o nezaslišanem in hkrati neverjetnem primeru povezanim z mučenjem in ubijanjem nedolžnih živali. Po poročanju tamkajšnjega spletnega portala doznajemo.com, je namreč nekaj več kot 50 let stara S.A. iz kraja Prokosovići v občini Lukavac, zaklala svojega psa, potem je nesrečno žival spekla in odnesla lastnemu sinu za kosilo. Mladenič sicer boleha in je na zdravljenju v bolnišnici. Zgodba je še bolj žalostna ob dejstvu, da je „skrbna mama”, ki ima očitno hude duševne težave, to nehumano in nezaslišano zločinsko dejanje storila pred številnimi pričami. Vsi pa so menda tudi vedeli, da je pečeno pasje meso odnesla sinu v bolnišnico, nihče pa naj ne bi ukrepal, čeprav naj bi vsi očividci in priče bili šokirani.

Prav zato je zadeva tudi prišla v javnost, ker naj bi ena izmed prič dejala, kako bolano in bizarno je vse skupaj, pa tudi zaradi opozorila drugim morebitnim bolanim umom. „Zadeva je še bolj grozna ob dejstvu, da je sin, ki mu je meso bilo namenjeno, psa nabavil kot darilo svojima majhnima hčerama“, je med drugim dejala neimenovana priča.

Neverjetno in nezaslišano II.

POBILI JIH BODO NA STOTINE, TISOČE...

Še hujša in bolj žalostna zgodba prihaja iz Srbije, kjer že gori pod nogami, saj obstaja resna grožnja, da bodo v „zavetišču“ pokončali na stotine nedolžnih psov. Pa ne na human način kot bi morali, temveč jih bodo udarjali s palicami dokler ne bodo mrtvi. Zato so pred nekaj dnevi člani društev za varstvo in proti mučenju živali z območij nekdanje Jugoslavije – med njimi tudi slovenski – začeli akcijo, da bi rešili pse iz zavetišča v mestu Požega v Srbiji. Pohiteti morajo, saj jih je mogoče odkupiti le še nekaj dni. Takoj po tem datumu nameravajo odgovorni iz javnega komunalnega podjetja Naš dom, ki vodi azil, vse pse usmrtiti. Za odkup posameznega psa je podjetje postavilo ceno – 28 evrov. O tem, kako ravnajo z njimi, več kot zgovorno govorijo fotografije na FB. A kar počne Naš dom, poročajo iz Srbije, v tej državi na žalost ni edino dejanje brez primere – podobno hudo je menda še po nekaterih zavetiščih.

Azil za območje Požege, Čačka in še sedmih manjših občin je prve pse sprejel marca 2008. Večinoma so to brezdomne živali, ki jih je polovil "šintar". Ljubitelji psov upravičeno govorijo, da to ni zavetišče za živali, kot ga vodje uradno predstavljajo, temveč koncentracijsko taborišče smrti za pse. Določil srbskega zakona o varstvu živali ne spoštujejo, ne dosegajo niti zahtevanega minimuma. Psi živijo prenatrpani, za žico, v izjemno slabih razmerah, na golem betonu ne glede na nizke ali visoke temperature, sestradani in žejni. Občasno jih čistijo s polivanjem z mrzlo vodo, zato psi prebolevajo pljučnice in druge bolezni, ki so posledica nehumanega ravnanja. V azilu prav tako ne opravljajo predpisanih nujnih veterinarskih pregledov. Živali so neprimerno sterilizirane in kastrirane. Zaradi neprofesionalnega šivanja ran z navadno, le malo tanjšo vrvico se rane odpirajo, tako da psom dobesedno izpadajo čreva. Živali so ekstremno suhe in podhranjene, saj jih hranijo neredno. Ko zaradi pljučnic, hudih okužb, že omenjenih mazaško opravljenih operacij, mraza in lakote poginejo, njihova mrtva telesa še nekaj časa ležijo poleg živih psov, preden jih odnesejo. Zaradi lakote se pojavlja kanibalizem. Šele ko razpadajoča trupla zasmrdijo, jih poberejo in pomečejo v jame.

Doslej naj bi v požeškem zavetišču pobili že več kot 7500 živali. Kot je povedal nekdanji azilov uslužbenec (higienik), jih pogosto pokončujejo kar s palico. Trupla so zakopavali v zemljo zraven reke Đetinje, zadnje čase jih odvažajo v Ćuprijo na sežiganje. Kot evtanazijsko sredstvo so psom prva leta vbrizgavali kar tekoče čistilo (znane blagovne znamke), tako da so umirali v hudih mukah. Uslužbenec, ki se je uprl, je bil ob službo. O grozodejstvih je spregovoril na sodišču, potem ko je tožil delodajalca in pričal proti vodilnim. Vsa gnusna dejanja je fotografiral, čeprav so vodilni vsakršno snemanje prepovedovali. Dovoljena, ker je nujna, je bila le fotografija za oglaševanje posvojitev. Prejšnji mesec je bila iz azila rešena bela psička pasme prinašalec. Po opravljeni sterilizaciji je bila v izjemno slabem zdravstvenem stanju, z visoko temperaturo, zagnojeno in odprto rano. Da bi preživela, bo morala še enkrat na operacijsko mizo. Poznavalci pravijo, da so prav vsi psi v požeškem zavetišču zanemarjeni, shirani in bolni. Aktivisti za humano ravnanje z živalmi so inšpekcijam podali že vsaj 15 prijav proti vodilnim, pisali ministrstvom, a ni še nihče nič ukrenil...

AMERIŠKO ZAVETIŠČE NA KOSOVU

Projekt kastracij in sterilizacij v ameriškem zavetišču na Kosovu

Slovenska prostovoljna ekipa bo konec maja odpotovala na Kosovo, kjer bo pomagala pri kastracijah in sterilizacijah živali v novem zavetišču za pse in mačke. Za mnoge pozabljena in odrezana od sveta, za ameriškega podjetnika pa izziv in priložnost, da dokaže, da ima še tako žalostna zgodba lahko dober konec. Na Kosovu se namreč konec maja končno odpira novo zavetišče za pse in mačke. Kosovo. Majhna državica na JV Evrope, po številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, a bolj znana kot ena najbolj izoliranih držav na svetu. Ne preseneča torej podatek, da revna država, v kateri nenadzorovano raste število potepuških psov, nima ne trgovin s pasjo hrano in opremo, ne zavetišča za male živali. A to se bo spremenilo konec meseca maja, ko se odpira tako imenovana varna hiša za brezdomne živali. Samo predstavljamo si lahko, koliko psov je trenutno na ulicah Kosova, če jih je bilo že pred desetimi leti več kot 50.000. Problematika brezdomnih živali je predvsem posledica vojne, ki je pred leti divjala na teh območjih, saj so takrat na cesti pristale tudi živali, ki so pred tem imele lastnike. Pa tudi sicer je odnos lokalnega prebivalstva do psov precej slab, saj se jih večina boji.

Da še obstaja upanje za njih, je prepričan donator iz Amerike, na jugu države je zato financiral izgradnjo zavetišča, ki naj bi začelo obratovati že konec maja 2013. Odprtju zavetišča bo najprej sledila akcija steriliziranja in kastriranja živali. Žal primanjkuje lokalnih zainteresiranih veterinarjev. Zato se je projektu pridružila prostovoljna ekipa in veterinarka Nuša Gros iz Slovenije, ki bo konec maja v tako imenovani "varni hiši" pomagala pri sterilizaciji in kastraciji prvih stanovalcev zavetišča. Prav tako pa primanjkuje osnovnih materialnih in drugih potrebščin, zato je vsaka pomoč ali donacija iskreno dobrodošla. Slovenska ekipa prostovoljcev se letos na Kosovo odpravlja že drugič. Lani oktobra so v okviru projekta CNVR (catch-neuter-vaccinate-release, oziroma ujemi-steriliziraj/kastriraj-cepi-izpusti) v šestih dneh opravili 55 kirurških posegov in na svet so pomagali enajstim pasjim mladičkom. Kot je povedala veterinarka Nuša Gros, je vsem psom, ki so jih uspeli priklicati ali jih ujeti, brez težav dala v gobček tablete proti zajedalcem, kar ji v Sloveniji redko uspe pri lastniških psih.

Lokalno Kosovsko društvo za pomoč živalim je lani dobilo potrebna sredstva za sterilizacije in kastracije potepuških psov v Skenderaju, dovoljenja občin za izvajanje posegov ter celo zasilno ambulanto in pesjake, a žal lokalnih veterinarjev tako delo ni zanimalo. Kljub temu, da bi jih sterilizacij in kastracij tuji veterinarji naučili brezplačno. Morda pa je izgradnja zavetišča s tujim kapitalom prvi korak k začetku konca dobesedno pasjega življenja na Kosovu. In priložnost za tuje strokovnjake, ki so pripravljeni v tej majhni revni deželi pustiti velik pasji pečat.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Pobil je mlade muce in jih odvrgel v gozd!