Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pobil je mlade muce in jih odvrgel v gozd!

 

Znova nezaslišano trpinčenje nedolžnih živih bitij

Mučenje živaliGornja Radgona - Vedno bolj so žalostni, ogorčeni in zgroženi, aktivisti v društvih za zaščito živali ter drugi, ko kljub mnogim preventivnim in tudi represivnim aktivnostim, po vsej državi, srečujejo vedno več žalostnih primerov nezaslišanega in nečloveškega trpinčenja nemočnih živih bitij. Ob vsakodnevnem trpinčenju, zlorabi, zanemarjanju in tudi ubijanju nedolžnih živali, ki smo jim priča po vsej državi, so vse pogostejša vprašanja ljubiteljev živali in drugih ljudi: Kam gre naš svet? Prepričani so, da bi samo poostritev zakonodaje stanje nekoliko spremenilo, še zlasti če bi odgovorni izvajali zakonodajo, saj brez hujšega „udarca po žepu“, zlasti pa zapora ali prisilnega dela z živalmi, nikoli ne bomo dočakali, da bi se nekateri lastniki (ali kot jih imenujejo: krvniki) spremenili pri obnašanju do psov, mačk in drugih nemočnih in nedolžnih živih bitij.

Lastnik (ali nekdo drug) je tri mlade muce v „avstrijski“ vrečki odvrgel ob cesti v gozdu...

V pomladnih dneh, ko je narava ozelenela, ko mlada živa bitja prihajajo na svet, prihaja nov grozljiv primer mučenja nedolžnih živali v idiličnih Slovenskih goricah, v okolici Gornje Radgone, natančneje v negovskem koncu. Mlajša domačinka, sicer velika ljubiteljica živali je namreč med rekreacijo naletela na žalosten in osupljiv prizor. „V gozdu, tik ob lokalni cesti Kunova – Gornji Ivanjci, sem naletela na grozljivo sliko. Zagledala sem papirnato vrečko ob robu ceste-gozda, pa mi je nekaj reklo naj pogledam notri. Taki grozen občutek sem takoj dobila. V vrečki so bile tri, mogoče kakšne 4-5 tednov stare mrtve muce. Niso še bile trde, tako da je jih je po moje nekdo odvrgel malo pred mano. Vse so imele kri na gobčkih. Torej jih je nekdo že ubite kar iz avtomobila, v papirnati vrečki, odvrgel. To so živali, ki so že normalno videle in hodile, ter si tudi lahko iskale hrano za preživetje. Verjetno so se tokrat pojavile iz skrivališča, kjer so bile rojene in to jih je stalo življenja. Naključno ali ne, vse tri so bile muce. To je grozno in takšnega človeka bi morali zapreti. Seveda sem podala prijavo na PP Gornja Radgona, a se zavedam, da je storilca težko najti. Čeprav članice in člani društva za zaščito živali že veliko delajo na ozaveščanju ljudi, je potrebno vedno znova ponavljati, da se s sterilizacijo in kastracijo lahko prepreči neželeno množenje nedolžnih živalic. Zlasti na podeželju se mnogi niti ne zavedajo, da je ubijanje živali strogo prepovedano, zato ne preseneča, da jih že ob rojstvu ogromno pobijejo, druge pa ko začnejo hoditi in pridejo iz zaklonišča, kjer jih je mama povrgla. Povem vam, da sem se cela tresla zraven. Za takšne ljudi ne najdem pravih besed. Tako sem jezna, žalostna...“, nam je razlagala najditeljica mrtvih mačkic.

Ljubitelji živali so zgroženi...

Tudi Breda Habjanič, predsednica Društva za zaščito živali Pomurja, je zgroženo povedala, da je potrebno o tovrstnih zadevah ljudi še veliko ozaveščati, saj nihče ne sme ubijati nedolžnih živih bitij. „To je kaznivo dejanje za katere so predvidene sankcije in zato priporočamo in svetujemo ljudem, da svoje živali sterilizirajo/kastrirajo, saj med drugim tudi sami z vsemi veterinarji v Pomurju, organiziramo tovrstne akcije“, pravi Habjaničeva, ki je prepričana, da so kazni za storilce tovrstnih zločinskih dejanj še vedno prenizke.

Po mnenju znane prekmurske veterinarke Smilje Nabergoj je tovrstno početje vredno vseh obsodb. „Vse več je tovrstnih nerazumnih trpinčenj živali. In prav to pripelje tudi do umorov in potem se samo sprašujemo od kod toliko nasilja in nestrpnosti med ljudmi. Vse se namreč začne z mučenjem živali, potem se prenese na ljudi, ob tem pa se vse začne v družinah in se premalo naredi v šolah, da bi se kaj spremenilo. In kaj lahko pričakujemo od otroka, ki vidi kako njegov oče ubije kakšnega hišnega ljubljenčka...«, se sprašuje Smilja Nabergoj dr.vet.med., ki nadaljuje: „Prav na bruhanje mi gre ko nam nekateri občani razlagajo na kakšen način se znebijo nezaželenih mačk ali psov. Kje ste videli, da lahko živo bitje – majhno muco ali psička daš v PVC vrečko in odvržeš v gozd ali reko, nekateri drugi majhni (in ne samo majhni) živalci kar odseka glavo in vse skupaj vrže v smeti, poznam pa tudi primer, ko je nekdo čistokrvnega psa Dalmatinca utopil v Muri, tako da mu je okrog vratu zavezal težek kamen in še bi lahko naštevala žalostnih zgodb. Nekoliko lepše je, čeprav tudi skrajnje nehumano, če mladiče dajo v kakšno škatlo in odložijo pri vrtcu ali šoli. Toda, zakaj tako, ko pa je veliko možnosti za preprečitev razmnoževanja teh živali, če tega ne želimo. Sploh pa noben način odvzema življenja ne more biti human. Zato se moramo vprašati kaj smo naredili na področju vzgoje otrok. Tukaj premalo naredijo starši, malo pa tudi šole, kajti izmed več kot 40 šol v regiji, imajo samo v redkih naravoslovni dan, ko pridejo k nam, kjer se pogovarjamo in svetujemo, kolikor lahko v kratkem času poveš“.

Smilja Nabergoj je s solznimi očmi pripovedovala o zgroženosti nad tovrstnim početjem, ki se nenehno dogaja ob nas. Po njenem bi dejansko morale več za zapuščene živali narediti lokalne skupnosti, kot jim nalaga zakonodaja, ljudi pa je potrebno izobraževati, storilce takšnih nagnusnih dejanj pa hudo »udariti po žepu« ali poslati v zapor. „Šele takrat se bo stanje začelo izboljševati in bo manj tovrstnih vrečk, kot je ta iz Negovskega konca, pred tem iz Kočevskega gozda, ali Slovenske Istre“.

Žal pa to ni vse, saj nam je še en prebivalec Negove namignil, da je njegova znanka, le nekaj sto metrov stran od najdišča mrtvih muc, tik ob Negovskem jezeru, kjer je nekoč domoval dobri človek iz Negove Ivan Kramberger, našla lačno in oslabelo psičko s sedmimi mladiči. K sreči jo je odkrila še pravi čas, tako da so nedolžne živalce uspeli rešiti. Žal pa jih je veliko preveč, ki jim sreča ni namenjena in nedolžne umirajo v hudih mukah, prepogosto pa jih pokončajo prav tisti, ki bi jih morali imeti najraje, torej človeški krvniki. Če si vsaj malo človeka, nikakor ne moreš tako sadistično surovo ravnati z živimi bitji.

NEZASLIŠANO IN NEVERJETNO!

Psa zaklala in spekla za lastnega sina

Res je sicer, da se tudi pri nas še vedno srečujemo s sprevrženimi posamezniki, ki tako ali drugače mučijo in ubijajo nič kaj krive živali, toda ponekod imajo še bolj duševno iztirjene ljudi. Tako denimo, te dni zaščitniki in ljubitelji živali iz Tuzlanskega kantona na severovzhodu Federacije BiH, poročajo o nezaslišanem in hkrati neverjetnem primeru povezanim z mučenjem in ubijanjem nedolžnih živali. Po poročanju tamkajšnjega spletnega portala doznajemo.com, je namreč nekaj več kot 50 let stara S.A. iz kraja Prokosovići v občini Lukavac, zaklala svojega psa, potem je nesrečno žival spekla in odnesla lastnemu sinu za kosilo. Mladenič sicer boleha in je na zdravljenju v bolnišnici. Zgodba je še bolj žalostna ob dejstvu, da je „skrbna mama”, ki ima očitno hude duševne težave, to nehumano in nezaslišano zločinsko dejanje storila pred številnimi pričami. Vsi pa so menda tudi vedeli, da je pečeno pasje meso odnesla sinu v bolnišnico, nihče pa naj ne bi ukrepal, čeprav naj bi vsi očividci in priče bili šokirani.

Prav zato je zadeva tudi prišla v javnost, ker naj bi ena izmed prič dejala, kako bolano in bizarno je vse skupaj, pa tudi zaradi opozorila drugim morebitnim bolanim umom. „Zadeva je še bolj grozna ob dejstvu, da je sin, ki mu je meso bilo namenjeno, psa nabavil kot darilo svojima majhnima hčerama“, je med drugim dejala neimenovana priča.

Neverjetno in nezaslišano II.

POBILI JIH BODO NA STOTINE, TISOČE...

Še hujša in bolj žalostna zgodba prihaja iz Srbije, kjer že gori pod nogami, saj obstaja resna grožnja, da bodo v „zavetišču“ pokončali na stotine nedolžnih psov. Pa ne na human način kot bi morali, temveč jih bodo udarjali s palicami dokler ne bodo mrtvi. Zato so pred nekaj dnevi člani društev za varstvo in proti mučenju živali z območij nekdanje Jugoslavije – med njimi tudi slovenski – začeli akcijo, da bi rešili pse iz zavetišča v mestu Požega v Srbiji. Pohiteti morajo, saj jih je mogoče odkupiti le še nekaj dni. Takoj po tem datumu nameravajo odgovorni iz javnega komunalnega podjetja Naš dom, ki vodi azil, vse pse usmrtiti. Za odkup posameznega psa je podjetje postavilo ceno – 28 evrov. O tem, kako ravnajo z njimi, več kot zgovorno govorijo fotografije na FB. A kar počne Naš dom, poročajo iz Srbije, v tej državi na žalost ni edino dejanje brez primere – podobno hudo je menda še po nekaterih zavetiščih.

Azil za območje Požege, Čačka in še sedmih manjših občin je prve pse sprejel marca 2008. Večinoma so to brezdomne živali, ki jih je polovil "šintar". Ljubitelji psov upravičeno govorijo, da to ni zavetišče za živali, kot ga vodje uradno predstavljajo, temveč koncentracijsko taborišče smrti za pse. Določil srbskega zakona o varstvu živali ne spoštujejo, ne dosegajo niti zahtevanega minimuma. Psi živijo prenatrpani, za žico, v izjemno slabih razmerah, na golem betonu ne glede na nizke ali visoke temperature, sestradani in žejni. Občasno jih čistijo s polivanjem z mrzlo vodo, zato psi prebolevajo pljučnice in druge bolezni, ki so posledica nehumanega ravnanja. V azilu prav tako ne opravljajo predpisanih nujnih veterinarskih pregledov. Živali so neprimerno sterilizirane in kastrirane. Zaradi neprofesionalnega šivanja ran z navadno, le malo tanjšo vrvico se rane odpirajo, tako da psom dobesedno izpadajo čreva. Živali so ekstremno suhe in podhranjene, saj jih hranijo neredno. Ko zaradi pljučnic, hudih okužb, že omenjenih mazaško opravljenih operacij, mraza in lakote poginejo, njihova mrtva telesa še nekaj časa ležijo poleg živih psov, preden jih odnesejo. Zaradi lakote se pojavlja kanibalizem. Šele ko razpadajoča trupla zasmrdijo, jih poberejo in pomečejo v jame.

Doslej naj bi v požeškem zavetišču pobili že več kot 7500 živali. Kot je povedal nekdanji azilov uslužbenec (higienik), jih pogosto pokončujejo kar s palico. Trupla so zakopavali v zemljo zraven reke Đetinje, zadnje čase jih odvažajo v Ćuprijo na sežiganje. Kot evtanazijsko sredstvo so psom prva leta vbrizgavali kar tekoče čistilo (znane blagovne znamke), tako da so umirali v hudih mukah. Uslužbenec, ki se je uprl, je bil ob službo. O grozodejstvih je spregovoril na sodišču, potem ko je tožil delodajalca in pričal proti vodilnim. Vsa gnusna dejanja je fotografiral, čeprav so vodilni vsakršno snemanje prepovedovali. Dovoljena, ker je nujna, je bila le fotografija za oglaševanje posvojitev. Prejšnji mesec je bila iz azila rešena bela psička pasme prinašalec. Po opravljeni sterilizaciji je bila v izjemno slabem zdravstvenem stanju, z visoko temperaturo, zagnojeno in odprto rano. Da bi preživela, bo morala še enkrat na operacijsko mizo. Poznavalci pravijo, da so prav vsi psi v požeškem zavetišču zanemarjeni, shirani in bolni. Aktivisti za humano ravnanje z živalmi so inšpekcijam podali že vsaj 15 prijav proti vodilnim, pisali ministrstvom, a ni še nihče nič ukrenil...

AMERIŠKO ZAVETIŠČE NA KOSOVU

Projekt kastracij in sterilizacij v ameriškem zavetišču na Kosovu

Slovenska prostovoljna ekipa bo konec maja odpotovala na Kosovo, kjer bo pomagala pri kastracijah in sterilizacijah živali v novem zavetišču za pse in mačke. Za mnoge pozabljena in odrezana od sveta, za ameriškega podjetnika pa izziv in priložnost, da dokaže, da ima še tako žalostna zgodba lahko dober konec. Na Kosovu se namreč konec maja končno odpira novo zavetišče za pse in mačke. Kosovo. Majhna državica na JV Evrope, po številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, a bolj znana kot ena najbolj izoliranih držav na svetu. Ne preseneča torej podatek, da revna država, v kateri nenadzorovano raste število potepuških psov, nima ne trgovin s pasjo hrano in opremo, ne zavetišča za male živali. A to se bo spremenilo konec meseca maja, ko se odpira tako imenovana varna hiša za brezdomne živali. Samo predstavljamo si lahko, koliko psov je trenutno na ulicah Kosova, če jih je bilo že pred desetimi leti več kot 50.000. Problematika brezdomnih živali je predvsem posledica vojne, ki je pred leti divjala na teh območjih, saj so takrat na cesti pristale tudi živali, ki so pred tem imele lastnike. Pa tudi sicer je odnos lokalnega prebivalstva do psov precej slab, saj se jih večina boji.

Da še obstaja upanje za njih, je prepričan donator iz Amerike, na jugu države je zato financiral izgradnjo zavetišča, ki naj bi začelo obratovati že konec maja 2013. Odprtju zavetišča bo najprej sledila akcija steriliziranja in kastriranja živali. Žal primanjkuje lokalnih zainteresiranih veterinarjev. Zato se je projektu pridružila prostovoljna ekipa in veterinarka Nuša Gros iz Slovenije, ki bo konec maja v tako imenovani "varni hiši" pomagala pri sterilizaciji in kastraciji prvih stanovalcev zavetišča. Prav tako pa primanjkuje osnovnih materialnih in drugih potrebščin, zato je vsaka pomoč ali donacija iskreno dobrodošla. Slovenska ekipa prostovoljcev se letos na Kosovo odpravlja že drugič. Lani oktobra so v okviru projekta CNVR (catch-neuter-vaccinate-release, oziroma ujemi-steriliziraj/kastriraj-cepi-izpusti) v šestih dneh opravili 55 kirurških posegov in na svet so pomagali enajstim pasjim mladičkom. Kot je povedala veterinarka Nuša Gros, je vsem psom, ki so jih uspeli priklicati ali jih ujeti, brez težav dala v gobček tablete proti zajedalcem, kar ji v Sloveniji redko uspe pri lastniških psih.

Lokalno Kosovsko društvo za pomoč živalim je lani dobilo potrebna sredstva za sterilizacije in kastracije potepuških psov v Skenderaju, dovoljenja občin za izvajanje posegov ter celo zasilno ambulanto in pesjake, a žal lokalnih veterinarjev tako delo ni zanimalo. Kljub temu, da bi jih sterilizacij in kastracij tuji veterinarji naučili brezplačno. Morda pa je izgradnja zavetišča s tujim kapitalom prvi korak k začetku konca dobesedno pasjega življenja na Kosovu. In priložnost za tuje strokovnjake, ki so pripravljeni v tej majhni revni deželi pustiti velik pasji pečat.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Pobil je mlade muce in jih odvrgel v gozd!