V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Siničke gnezdijo v poštnem nabiralniku
Zanimiva primera sožitja ptic in ljudi v Drvanji pri Benediktu ter na Trubarjevi ulici v Gornji Radgoni
Pomlad je za mnoge le najlepši letni čas, kajti to je obdobje prebujanja narave, živali in tudi ljudi. Dokler se narava lepo razcvete in zazeleni, si mesto za rojstvo novih življenj, in svoje potomke poiščejo praktično vse vrste divjih živali, kamor sodijo tudi ptice. Slednje sicer ob današnjem prepogostem mačehovskem obnašanju do narave, vedno težje najdejo ustrezen prostor za gnezditev. Zato se tudi ptiči znajdejo kakor vedo in znajo, ob pomoči človeka pa ni problemov, kar potrjujeta primera iz Drvanje pri Benediktu v Slovenskih goricah ter iz Trubarjeve ulice v Gornji Radgoni.
Na Drvanji, streljaj iz Benedikta in regionalne ceste Gornja Radgona – Maribor, kjer na vogalu hiše Slavka Strmška stoji pritrjen poštni nabiralnik, že nekaj let gnezdi pridni par siničk. O tem nam je 66-letni gospodar, ki živi za živali, povedal. „Ker vse življenje živim na kmetih, tukaj na Drvanji kjer sem se tudi rodil, imam priliko opazovati živali. Še več, z njimi tudi živim v sožitju. Včasih je bilo okoli hiše in gospodarskega poslopja veliko starih jablan, ki so imela dupla za gnezdenje ptic. Sedaj je še le tu in tam kako staro drevo. 
Tako ni čudno, da si ptice iščejo gnezdišča v »modernih duplih«. Pri meni si je sinička zgradila gnezdo kar v poštnem nabiralniku. V njem se že deset let valijo mladiči. Letos jih je kar deset. Starša imata veliko dela, da nahranita 10 člansko ptičjo družino. Ptica v nabiralnik prihaja skozi dokaj široko odprtino poštnega nabiralnika. Zgodilo se je, da je poštar v režo zataknil časopis in jo zaprl. Da bi ptička prišla do mladičev je s trganjem časopisa sama uredila prehod do mladičev. Imela je kar precej dela, preden je raztrgala zajeten tednik. Naj povem, da se je ptička name tako navadila, da je moja prisotnost ne moti, saj mimo mene švigne s polnim kljunom k mladičem. Ker je nabiralnik na zidu, je varna tudi pred mačkami, ki jih imamo pri hiši“.
Gospodar Strmešek nam je odprl nabiralnik le toliko, da smo lahko s fotografskim aparatom ovekovečili ptičjo zanimivost. Razumljivo je, da tisti čas na gnezdu ni bilo mame. Kako bi tudi bila, ko pa so celo ležišče zavzeli njeni mladiči. Zanimivo je tudi to, da je gnezdo podolgovato, zaradi oblike poštnega nabiralnika, v naravi pa je vedno okroglo.
Podobno par siničk gnezdi v poštnem nabiralniku Krambergerjevih na Trubarjevi 1 v Gornji Radgoni. Čeprav si mlade siničke radovedneži pogosto ogledujejo, so se slednje že navadile in ni nobenega strahu. Lastnica Krambergerjeva je svoje siničke „zavarovala“, saj je poštarju in raznašalcem časopisov napisala, da so v nabiralniku majhne živalce. In slednji se tega navodila držijo, tako da bodo ptičke, ki jih mama sinička pridno krmi, kmalu brezskrbno odletele. Kristina Kramberger nam pove, da siničke že nekaj let gnezdijo v njenem poštnem nabiralniku, in ker se ne čutijo ogrožene, se vedno vračajo. Le dva metra nad njimi v narejeni ptičji hiški pa gnezdi druga družina vrabčkov, ki se tudi ne bojijo ljudi. In da bi le tako bilo povsod, kjer gnezdijo ptiči ali na svet prihajajo druge živalce: srnice, zajčki, lisičke..., a žal smo ponekod ljudje premalo pozorni in se ne postavimo v vlogo živalske mamice, ki tudi žaluje za svojim potomstvom. Zato na večjo pozornost opozarjajo, tako veterinarji, kot aktivisti društev za zaščito živali in vsi ljubitelji živali.
Tukaj si lahko ogledate slike.
