Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Siničke gnezdijo v poštnem nabiralniku

 

Zanimiva primera sožitja ptic in ljudi v Drvanji pri Benediktu ter na Trubarjevi ulici v Gornji Radgoni

Siničke v nabiralnikuPomlad je za mnoge le najlepši letni čas, kajti to je obdobje prebujanja narave, živali in tudi ljudi. Dokler se narava lepo razcvete in zazeleni, si mesto za rojstvo novih življenj, in svoje potomke poiščejo praktično vse vrste divjih živali, kamor sodijo tudi ptice. Slednje sicer ob današnjem prepogostem mačehovskem obnašanju do narave, vedno težje najdejo ustrezen prostor za gnezditev. Zato se tudi ptiči znajdejo kakor vedo in znajo, ob pomoči človeka pa ni problemov, kar potrjujeta primera iz Drvanje pri Benediktu v Slovenskih goricah ter iz Trubarjeve ulice v Gornji Radgoni.

Na Drvanji, streljaj iz Benedikta in regionalne ceste Gornja Radgona – Maribor, kjer na vogalu hiše Slavka Strmška stoji pritrjen poštni nabiralnik, že nekaj let gnezdi pridni par siničk. O tem nam je 66-letni gospodar, ki živi za živali, povedal. „Ker vse življenje živim na kmetih, tukaj na Drvanji kjer sem se tudi rodil, imam priliko opazovati živali. Še več, z njimi tudi živim v sožitju. Včasih je bilo okoli hiše in gospodarskega poslopja veliko starih jablan, ki so imela dupla za gnezdenje ptic. Sedaj je še le tu in tam kako staro drevo. Siničke v nabiralnikuTako ni čudno, da si ptice iščejo gnezdišča v »modernih duplih«. Pri meni si je sinička zgradila gnezdo kar v poštnem nabiralniku. V njem se že deset let valijo mladiči. Letos jih je kar deset. Starša imata veliko dela, da nahranita 10 člansko ptičjo družino. Ptica v nabiralnik prihaja skozi dokaj široko odprtino poštnega nabiralnika. Zgodilo se je, da je poštar v režo zataknil časopis in jo zaprl. Da bi ptička prišla do mladičev je s trganjem časopisa sama uredila prehod do mladičev. Imela je kar precej dela, preden je raztrgala zajeten tednik. Naj povem, da se je ptička name tako navadila, da je moja prisotnost ne moti, saj mimo mene švigne s polnim kljunom k mladičem. Ker je nabiralnik na zidu, je varna tudi pred mačkami, ki jih imamo pri hiši“.

Gospodar Strmešek nam je odprl nabiralnik le toliko, da smo lahko s fotografskim aparatom ovekovečili ptičjo zanimivost. Razumljivo je, da tisti čas na gnezdu ni bilo mame. Kako bi tudi bila, ko pa so celo ležišče zavzeli njeni mladiči. Zanimivo je tudi to, da je gnezdo podolgovato, zaradi oblike poštnega nabiralnika, v naravi pa je vedno okroglo.

Podobno par siničk gnezdi v poštnem nabiralniku Krambergerjevih na Trubarjevi 1 v Gornji Radgoni. Čeprav si mlade siničke radovedneži pogosto ogledujejo, so se slednje že navadile in ni nobenega strahu. Lastnica Krambergerjeva je svoje siničke „zavarovala“, saj je poštarju in raznašalcem časopisov napisala, da so v nabiralniku majhne živalce. In slednji se tega navodila držijo, tako da bodo ptičke, ki jih mama sinička pridno krmi, kmalu brezskrbno odletele. Kristina Kramberger nam pove, da siničke že nekaj let gnezdijo v njenem poštnem nabiralniku, in ker se ne čutijo ogrožene, se vedno vračajo. Le dva metra nad njimi v narejeni ptičji hiški pa gnezdi druga družina vrabčkov, ki se tudi ne bojijo ljudi. In da bi le tako bilo povsod, kjer gnezdijo ptiči ali na svet prihajajo druge živalce: srnice, zajčki, lisičke..., a žal smo ponekod ljudje premalo pozorni in se ne postavimo v vlogo živalske mamice, ki tudi žaluje za svojim potomstvom. Zato na večjo pozornost opozarjajo, tako veterinarji, kot aktivisti društev za zaščito živali in vsi ljubitelji živali.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Siničke gnezdijo v poštnem nabiralniku