Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vročina je morija tudi za živali brez sveže vode

 

Nič nas ne stane če štirinožnim prijateljem, zlasti pripetim psom, ne le svojim, pogosto nalijemo svežo vodo...

Voda za živaliEno najbolj vročih poletij v zadnjih desetletjih, ki ni preveč prizanesljivo zlasti do kroničnih bolnikov, starejših oseb in praktično vseh ljudi, se komaj bliža. A temperatura je že zelo visoka, nad 30. stopinjami, kar mnogim ljudem ni všeč še zlasti med deseto in sedemnajsto uro. Seveda to velja tudi za živali, še posebej tiste, ki se nimajo možnosti skriti v senco in si poiskati sveže, ohlajene vode. In enako kot že vse poletje, aktivisti po društvih za zaščito živali ter drugi ljubitelji živali, še naprej prosijo vse državljane, da naj pomagajo ubogim živalim. Nič nas namreč ne stane če štirinožnim prijateljem, zlasti pripetim psom, ne le svojimi, nalijemo svežo vodo.

Živali sicer zaradi različne telesne zgradbe in bioloških lastnosti različno uravnavajo toploto, zato v vročih dneh potrebujejo ustrezno oskrbo. Po večini so prekriti z dlako in določene živalske vrste, npr. zajčki nimajo žlez znojnic. Psi jih sicer imajo, vendar občutno manj kot človek. V ekstremnih razmerah se psi lahko znojijo skozi žleze med blazinicami na tačkah, sicer pa je njihov glavni način uravnavanja telesne temperature oz. način oddajanje vode, ki ga človek pozna pod imenom »znojenje« - sopenje oz. sopihanje z odprtimi usti in iztegnjenim jezikom. Skratka psi se hladijo bistveno težje kot človek in težje prenašajo vročino. „Društvo za zaščito živali Pomurja (DZŽP) zato poziva vse imetnike oz. lastnike živali, da v teh vročih dneh ne pozabijo na svoje živali: še posebej psom na verigi in boksih je potrebno večkrat na dan menjati svežo hladno pitno vodo in hrano ter jim zagotoviti senco oz. prostor v senčni legi. Pogosto si pes vodo po nesreči razlije in trpi žejo, dokler se lastniku le ne posveti, da pogleda ali ima kužek zadosti vode ali ne. Zato tukaj še posebej pozivamo lastnike psov, da redno preverjajo, ali ima njihov pes na voljo dovolj sveže pitne vode. Psi potrebujejo poleti manj hrane oziroma manj kalorično hrano. Vedeti moramo, da se v vročini hrana prej pokvari, zato pripravljamo poleti manjše obroke in sproti. Najprimernejša je briketirana hrana. Kužkov ne silite s hrano in se ne vznemirjajte, če niso lačni“, pravi Breda Habjanič, predsednica DZŽP.

 

Po njenem enako velja tudi za muce, morske prašičke, hrčke, miške, ptice v kletkah in ostale živali; vsi potrebujejo svežo in čisto vodo v vročih poletnih dneh. Tudi živino na pašnikih je potrebno oskrbeti z vodo oz. jim omogočiti pitni vir. Zaradi koncentracije plinov in težkega vročega zraka, je potrebno redno prezračevanje hlevov. Lastniki naj nikoli ne puščajo psa ali katere koli druge živali same v avtu, niti pri delno odprtem oknu ne, kajti pločevina se lahko v zelo kratkem času segreje do zelo visokih temperatur, kar posledično lahko privede do kolapsa, dehidracije ali celo smrti živali. „V primeru prevoza hišnih ljubljenčkov, morajo lastniki upoštevati, glede na Zakon o zaščiti živali posebne pogoje za prevoz živali, pri čemer je treba paziti, da se ne prevaža živali, ki zaradi svoje fizične zgradbe in drugačnega načina življenja ali zaradi zdravstvenih težav, niso sposobne za prevoz. Živali, ki jih boste prevažali s sabo, denimo na dopust, naj bodo deležne posebne skrbi, kot je zagotovitev ustreznega zračenja, primerne temperature, zadostne količine vode ipd. Če je le možno, se s kužkom podajte na pot v zgodnjih jutranji urah ali ponoči, predvsem v primeru, če v avtu ni nameščene klime. Važno je in zavedati se moramo, da nikoli ne silimo kužka k sprehodu v poletni vročini. Pustimo ga počivati v senci, če si to želi. Psi se hladijo izključno preko jezika, ki jim visi iz gobčka. Pri hoji po razbeljenem asfaltu in kamenju se zelo hitro lahko pregrejejo in posledice so lahko usodne. Kužka je potrebno po kopanju v morju oz. odhodu z plaže temeljito sprati s sladko vodo, da speremo sol s kože in dlake, saj slednja v nasprotnem primeru kožo razdraži“, dodajajo v DZŽP.

V vročem vremenu poskrbite tudi za živali

Torej v tem vročem vremenu nikakor ne smemo pozabiti na skrb za živali, kot opozarjajo v DZZŽ Pomurja. Visoke temperature lahko prinesejo marsikatero nevšečnost, zato v društvu pozivajo, da poskrbimo za to, da bodo razmere za živali prijetne in ne naporne ali celo usodne. Ne glede na to, ali boste vroče dni preživljali doma ali na dopustu, svoji živali vedno nudite hladno vodo, dovolj gibanja, najbolje zjutraj in zvečer, možnost za počitek v senci in za osvežitev, kot je kopanje. Življenje živali, ki nima dostopne hladne vode in kotička, kjer je sončni žarki ne morejo doseči, je lahko ogroženo, pa naj bo v avtomobilu ali na dvorišču. Če opazite žival v takih okoliščinah, ki je videti slabotna, morate o tem takoj obvestiti policijo na številko 113, pojasnjujejo v društvu, saj bodo slednji posredovali sami ali pa obvestili veterinarske inšpektorje.

O tem govori tudi pravilnik o zaščiti hišnih živali, ki posebej obravnava prevoz živali. Pravilnik določa, da mora biti žival pri prevozu zavarovana pred izpadom ali pobegom s prevoznega sredstva ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami. Hišnih živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno zračenje, določa pravilnik. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20 stopinj Celzija, je potrebno poiskati za parkirano vozilo primerno senco, da temperatura v vozilu ne povzroči vročinskega udara pri živali v vozilu. Pravilnik navaja tudi najpogostejše vidne znake vročinskega udara pri psu oziroma mački. To so intenzivno sopenje, povečano slinjenje, pospešeno dihanje, močno pordele vidne sluznice ali cianotične vidne sluznice in nezavest.

Vročinski udar ni možen zgolj med prevozom oziroma med čakanjem živali v avtu, temveč tudi v primeru, da je žival na dvorišču priklenjena na verigo in nima možnosti za umik v senco in ohladitev z vodo. Ni zanemarljivo dejstvo, da je vročinski udar v večini primerov usoden, opozarjajo v društvu. Če se odpravljate na daljšo pot, načrtujte vožnjo tako, da se izognete potovanju v najbolj vročem delu dneva. Odpravite se od hiše ponoči ali zgodaj zjutraj in skrbno načrtujte dovolj postankov, da se lahko vaš ljubljenček pretegne, osveži s hladno vodo in opravi potrebo. Imejte prižgano klimatsko napravo in bodite pozorni na to, da temperaturni razkoraki niso prehudi. Tako v avtomobilu kot doma mora biti živali dovolj udobno, kar v prevročem prostoru ni mogoče. Če vendarle pride do vročinskega udara, se čim prej povežite z najbližjim veterinarjem. Na poti do veterinarske postaje skušajte žival postopoma ohladiti tako, da njen trup zavijete v mokro hladno brisačo ali ga hladite z mlačno vodo. Nadaljnjo ustrezno terapijo bo po oceni posledic vročinskega udara predpisal veterinar, še poudarjajo v DZŽP.

KAJ POMENI IMETI ŽIVAL?

Človek si pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Žal pa prav človek, ki bi moral biti najbolj inteligenten, pogosto počne najbolj neumne, nerazumne in grozljive reči, tudi zoper hišne prijatelje... Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu. Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnevnih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički nas z svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Določene vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki...

„Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh. Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše. V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji, nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce s toploto in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo“, pravi znani veterinar Emil Senčar, dr. vet. med.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Vročina je morija tudi za živali brez sveže vode