Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vročina je morija tudi za živali brez sveže vode

 

Nič nas ne stane če štirinožnim prijateljem, zlasti pripetim psom, ne le svojim, pogosto nalijemo svežo vodo...

Voda za živaliEno najbolj vročih poletij v zadnjih desetletjih, ki ni preveč prizanesljivo zlasti do kroničnih bolnikov, starejših oseb in praktično vseh ljudi, se komaj bliža. A temperatura je že zelo visoka, nad 30. stopinjami, kar mnogim ljudem ni všeč še zlasti med deseto in sedemnajsto uro. Seveda to velja tudi za živali, še posebej tiste, ki se nimajo možnosti skriti v senco in si poiskati sveže, ohlajene vode. In enako kot že vse poletje, aktivisti po društvih za zaščito živali ter drugi ljubitelji živali, še naprej prosijo vse državljane, da naj pomagajo ubogim živalim. Nič nas namreč ne stane če štirinožnim prijateljem, zlasti pripetim psom, ne le svojimi, nalijemo svežo vodo.

Živali sicer zaradi različne telesne zgradbe in bioloških lastnosti različno uravnavajo toploto, zato v vročih dneh potrebujejo ustrezno oskrbo. Po večini so prekriti z dlako in določene živalske vrste, npr. zajčki nimajo žlez znojnic. Psi jih sicer imajo, vendar občutno manj kot človek. V ekstremnih razmerah se psi lahko znojijo skozi žleze med blazinicami na tačkah, sicer pa je njihov glavni način uravnavanja telesne temperature oz. način oddajanje vode, ki ga človek pozna pod imenom »znojenje« - sopenje oz. sopihanje z odprtimi usti in iztegnjenim jezikom. Skratka psi se hladijo bistveno težje kot človek in težje prenašajo vročino. „Društvo za zaščito živali Pomurja (DZŽP) zato poziva vse imetnike oz. lastnike živali, da v teh vročih dneh ne pozabijo na svoje živali: še posebej psom na verigi in boksih je potrebno večkrat na dan menjati svežo hladno pitno vodo in hrano ter jim zagotoviti senco oz. prostor v senčni legi. Pogosto si pes vodo po nesreči razlije in trpi žejo, dokler se lastniku le ne posveti, da pogleda ali ima kužek zadosti vode ali ne. Zato tukaj še posebej pozivamo lastnike psov, da redno preverjajo, ali ima njihov pes na voljo dovolj sveže pitne vode. Psi potrebujejo poleti manj hrane oziroma manj kalorično hrano. Vedeti moramo, da se v vročini hrana prej pokvari, zato pripravljamo poleti manjše obroke in sproti. Najprimernejša je briketirana hrana. Kužkov ne silite s hrano in se ne vznemirjajte, če niso lačni“, pravi Breda Habjanič, predsednica DZŽP.

 

Po njenem enako velja tudi za muce, morske prašičke, hrčke, miške, ptice v kletkah in ostale živali; vsi potrebujejo svežo in čisto vodo v vročih poletnih dneh. Tudi živino na pašnikih je potrebno oskrbeti z vodo oz. jim omogočiti pitni vir. Zaradi koncentracije plinov in težkega vročega zraka, je potrebno redno prezračevanje hlevov. Lastniki naj nikoli ne puščajo psa ali katere koli druge živali same v avtu, niti pri delno odprtem oknu ne, kajti pločevina se lahko v zelo kratkem času segreje do zelo visokih temperatur, kar posledično lahko privede do kolapsa, dehidracije ali celo smrti živali. „V primeru prevoza hišnih ljubljenčkov, morajo lastniki upoštevati, glede na Zakon o zaščiti živali posebne pogoje za prevoz živali, pri čemer je treba paziti, da se ne prevaža živali, ki zaradi svoje fizične zgradbe in drugačnega načina življenja ali zaradi zdravstvenih težav, niso sposobne za prevoz. Živali, ki jih boste prevažali s sabo, denimo na dopust, naj bodo deležne posebne skrbi, kot je zagotovitev ustreznega zračenja, primerne temperature, zadostne količine vode ipd. Če je le možno, se s kužkom podajte na pot v zgodnjih jutranji urah ali ponoči, predvsem v primeru, če v avtu ni nameščene klime. Važno je in zavedati se moramo, da nikoli ne silimo kužka k sprehodu v poletni vročini. Pustimo ga počivati v senci, če si to želi. Psi se hladijo izključno preko jezika, ki jim visi iz gobčka. Pri hoji po razbeljenem asfaltu in kamenju se zelo hitro lahko pregrejejo in posledice so lahko usodne. Kužka je potrebno po kopanju v morju oz. odhodu z plaže temeljito sprati s sladko vodo, da speremo sol s kože in dlake, saj slednja v nasprotnem primeru kožo razdraži“, dodajajo v DZŽP.

V vročem vremenu poskrbite tudi za živali

Torej v tem vročem vremenu nikakor ne smemo pozabiti na skrb za živali, kot opozarjajo v DZZŽ Pomurja. Visoke temperature lahko prinesejo marsikatero nevšečnost, zato v društvu pozivajo, da poskrbimo za to, da bodo razmere za živali prijetne in ne naporne ali celo usodne. Ne glede na to, ali boste vroče dni preživljali doma ali na dopustu, svoji živali vedno nudite hladno vodo, dovolj gibanja, najbolje zjutraj in zvečer, možnost za počitek v senci in za osvežitev, kot je kopanje. Življenje živali, ki nima dostopne hladne vode in kotička, kjer je sončni žarki ne morejo doseči, je lahko ogroženo, pa naj bo v avtomobilu ali na dvorišču. Če opazite žival v takih okoliščinah, ki je videti slabotna, morate o tem takoj obvestiti policijo na številko 113, pojasnjujejo v društvu, saj bodo slednji posredovali sami ali pa obvestili veterinarske inšpektorje.

O tem govori tudi pravilnik o zaščiti hišnih živali, ki posebej obravnava prevoz živali. Pravilnik določa, da mora biti žival pri prevozu zavarovana pred izpadom ali pobegom s prevoznega sredstva ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami. Hišnih živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno zračenje, določa pravilnik. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20 stopinj Celzija, je potrebno poiskati za parkirano vozilo primerno senco, da temperatura v vozilu ne povzroči vročinskega udara pri živali v vozilu. Pravilnik navaja tudi najpogostejše vidne znake vročinskega udara pri psu oziroma mački. To so intenzivno sopenje, povečano slinjenje, pospešeno dihanje, močno pordele vidne sluznice ali cianotične vidne sluznice in nezavest.

Vročinski udar ni možen zgolj med prevozom oziroma med čakanjem živali v avtu, temveč tudi v primeru, da je žival na dvorišču priklenjena na verigo in nima možnosti za umik v senco in ohladitev z vodo. Ni zanemarljivo dejstvo, da je vročinski udar v večini primerov usoden, opozarjajo v društvu. Če se odpravljate na daljšo pot, načrtujte vožnjo tako, da se izognete potovanju v najbolj vročem delu dneva. Odpravite se od hiše ponoči ali zgodaj zjutraj in skrbno načrtujte dovolj postankov, da se lahko vaš ljubljenček pretegne, osveži s hladno vodo in opravi potrebo. Imejte prižgano klimatsko napravo in bodite pozorni na to, da temperaturni razkoraki niso prehudi. Tako v avtomobilu kot doma mora biti živali dovolj udobno, kar v prevročem prostoru ni mogoče. Če vendarle pride do vročinskega udara, se čim prej povežite z najbližjim veterinarjem. Na poti do veterinarske postaje skušajte žival postopoma ohladiti tako, da njen trup zavijete v mokro hladno brisačo ali ga hladite z mlačno vodo. Nadaljnjo ustrezno terapijo bo po oceni posledic vročinskega udara predpisal veterinar, še poudarjajo v DZŽP.

KAJ POMENI IMETI ŽIVAL?

Človek si pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Žal pa prav človek, ki bi moral biti najbolj inteligenten, pogosto počne najbolj neumne, nerazumne in grozljive reči, tudi zoper hišne prijatelje... Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu. Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnevnih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički nas z svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Določene vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki...

„Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh. Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše. V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji, nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce s toploto in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo“, pravi znani veterinar Emil Senčar, dr. vet. med.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Vročina je morija tudi za živali brez sveže vode