V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.Življenje se začenja na rajskih njivah
Ptička - mamica je svoje ptičke izlegla kar na družinskem grobu Blažičevih
Vsi, ki imamo v teh poletnih in pozneje v jesenskih dnevih, privilegij „potepanja“ po čudovitem slovenskem podeželju, praktično vsakodnevno naletimo na kakšen prizor pred katerim običajno zastane dih. Poleg lepih, velikih ali nenavadnih kmetijskih pridelkov oz. čudežev narave, lahko predvsem občudujemo kako tudi na podeželju čedalje bolj skrbijo za estetski izgled domačij. Le redke so namreč zasebne hiše, domačije, kmečka gospodinjstva in gospodarski objekti, poslovni objekti in podobno, ki zlasti med aprilom in oktobrom ali novembrom, niso v veliki meri okrašeni z lepimi lončnicami, sadikami cvetja in drugim zelenjem, kar nedvomno daje veliko lepšo sliko, tako domačinom, kot turistom ali mimoidočim potnikom...
Toda niso samo rože občudovanja vredne lepote slovenskega podeželja, kajti tudi živali, zlasti ptiči so prava paša za oči. Še posebej preseneča iznajdljivost ptičjih mamic, ki v že močno okrnjeni naravi, kjer človek vse pogosteje nenadzorovano posega, iščejo skrivališča za gnezditev. In medtem ko smo pred dnevi naleteli na dva primera, ko sta si sinički za naraščaj izbrali kar poštna nabiralnika, nas je tokrat na zanimivo gnezdenje opozoril župnik župnije Sv. Anton v Slovenskih Goricah, v Cerkvenjaku, ki je upravitelj tudi župnije Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, Janko Babič. Dejal je, da imajo na domačem pokopališču v Cerkvenjaku primer, ko se „življenje začenja na božji njivi“.
Med cvetjem in zelenjem družinskega groba Vida in Mire Blažič iz Čagone, kjer so še lani pokopali Vidovo mamo, si je namreč mama-ptička zvila lepo gnezdo in sedaj majhni ptički iz grma kljunčke molijo. „Pogosto smo na grobu, kjer je potrebno zaliti cvetje in tako smo odkrili gnezdo na katerega smo seveda pazili. Sedaj so se iz jajc izlegle majhne ptičke, ki so očitno zelo lačne, saj vedno molijo kljun. Prepričan sem, da bo vseh šest majhnih ptičk, ki jih mama pridno krmi, ko jim bo čas, varno poletele“, nam je razlagal Vido Blažič, ki ima z vso družino rad živali, torej tudi ptiče. In zato je sigurno, da bo šest majhnih bitij svoje življenje varno začelo na rajski njivi, kjer so si pokojniki iz domače fare našli večno domovanje.
Sicer pa, večina prebivalcev podeželja vse življenje opazujejo živali, in z njimi živijo v sožitju. Nekoč je bilo okoli hiš in gospodarskih poslopij veliko starih jablan in drugih podobnih dreves, ptice so gnezdile v njihovih duplih, a takih dreves skorajda ni več, le še tu pa tam je kakšno. Ker ni dupel, si morajo ptice poiskati gnezdišča v nadomestkih. In zato si ponekod spletejo gnezdo kar v poštnem nabiralniku, drugje na pokopališču, kjer je tudi sicer zelo tiho in mirno, seveda tudi varno. Kljub temu je parček staršev vedno previden, preden s polnim kljunom švigneta k mladičem.
Tukaj si lahko ogledate slike.
