Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Življenje se začenja na rajskih njivah
Ptička - mamica je svoje ptičke izlegla kar na družinskem grobu Blažičevih
Vsi, ki imamo v teh poletnih in pozneje v jesenskih dnevih, privilegij „potepanja“ po čudovitem slovenskem podeželju, praktično vsakodnevno naletimo na kakšen prizor pred katerim običajno zastane dih. Poleg lepih, velikih ali nenavadnih kmetijskih pridelkov oz. čudežev narave, lahko predvsem občudujemo kako tudi na podeželju čedalje bolj skrbijo za estetski izgled domačij. Le redke so namreč zasebne hiše, domačije, kmečka gospodinjstva in gospodarski objekti, poslovni objekti in podobno, ki zlasti med aprilom in oktobrom ali novembrom, niso v veliki meri okrašeni z lepimi lončnicami, sadikami cvetja in drugim zelenjem, kar nedvomno daje veliko lepšo sliko, tako domačinom, kot turistom ali mimoidočim potnikom...
Toda niso samo rože občudovanja vredne lepote slovenskega podeželja, kajti tudi živali, zlasti ptiči so prava paša za oči. Še posebej preseneča iznajdljivost ptičjih mamic, ki v že močno okrnjeni naravi, kjer človek vse pogosteje nenadzorovano posega, iščejo skrivališča za gnezditev. In medtem ko smo pred dnevi naleteli na dva primera, ko sta si sinički za naraščaj izbrali kar poštna nabiralnika, nas je tokrat na zanimivo gnezdenje opozoril župnik župnije Sv. Anton v Slovenskih Goricah, v Cerkvenjaku, ki je upravitelj tudi župnije Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, Janko Babič. Dejal je, da imajo na domačem pokopališču v Cerkvenjaku primer, ko se „življenje začenja na božji njivi“.
Med cvetjem in zelenjem družinskega groba Vida in Mire Blažič iz Čagone, kjer so še lani pokopali Vidovo mamo, si je namreč mama-ptička zvila lepo gnezdo in sedaj majhni ptički iz grma kljunčke molijo. „Pogosto smo na grobu, kjer je potrebno zaliti cvetje in tako smo odkrili gnezdo na katerega smo seveda pazili. Sedaj so se iz jajc izlegle majhne ptičke, ki so očitno zelo lačne, saj vedno molijo kljun. Prepričan sem, da bo vseh šest majhnih ptičk, ki jih mama pridno krmi, ko jim bo čas, varno poletele“, nam je razlagal Vido Blažič, ki ima z vso družino rad živali, torej tudi ptiče. In zato je sigurno, da bo šest majhnih bitij svoje življenje varno začelo na rajski njivi, kjer so si pokojniki iz domače fare našli večno domovanje.
Sicer pa, večina prebivalcev podeželja vse življenje opazujejo živali, in z njimi živijo v sožitju. Nekoč je bilo okoli hiš in gospodarskih poslopij veliko starih jablan in drugih podobnih dreves, ptice so gnezdile v njihovih duplih, a takih dreves skorajda ni več, le še tu pa tam je kakšno. Ker ni dupel, si morajo ptice poiskati gnezdišča v nadomestkih. In zato si ponekod spletejo gnezdo kar v poštnem nabiralniku, drugje na pokopališču, kjer je tudi sicer zelo tiho in mirno, seveda tudi varno. Kljub temu je parček staršev vedno previden, preden s polnim kljunom švigneta k mladičem.
Tukaj si lahko ogledate slike.
