Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!

 

Goričko je gostilo 19. državno samostojno tekmo v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov

KrvosledciLepo in sončno sobotno jutro je bilo kot namenjeno za potep po goriških gozdovih, tam na koncu Prekmurja, tik ob madžarski meji, kjer je v organizaciji Lovske družine Prosenjakovci, Zveze lovskih kinologov Prekmurja in Vzrejne komisije za barvanje pri KZS, potekala 19. samostojna tekma (CACT SLO) po krvni sledi. Udeležilo se ga je 13 tekmovalcev in njihovih zvestih štirinožcev, predvsem bavarskih barvarjev, ter prvič enega koker španjela. V Sloveniji je tačas registrirano okrog 320 iskalcev obstreljene parkljaste divjadi, ki so v letu 2012 iskali v 3.242 primerih. Kot pravi podpredsednik Kinološke zveze Slovenije samostojna tekma po krvni sledi, kot nadgradnja uporabnostnim preizkušnjam zasleduje cilj, da se delo psa in vodnika čim bolj približa naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer mora priti do izraza, poleg kvalitete psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa, ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi.

In tukaj se je najbolje izkazal bavarski barvar Pero Lovski poležen 17.8.2011, lastnika Srečka Mumla iz Lovrenca na Pohorju, ki je slavil pred Čedo (21.6.2012), lastnika Damijana Kožlakarja, in Bolo (12.5.2010), lastnika Milana Fortuna. Prva dva sta se tako uvrstila v slovensko reprezentanco, ki bo nastopila na troboju Avstrija-Italija-Slovenija, ki bo letos na avstrijskem Koroškem.

Kinološki sodniki: Zdravko Brezovšek, Radoš Burnik, Robert Bandelj, Ervin Feregoto, Vojko Pirher, Tomaž Pavčnik in Andrej Zabukovec, so prejšnji dan položili umetne krvne sledi v skladu z določili, ki jih določa Pravilnik o uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov. In po pozdravu in navodilih prirediteljev, delegata in vodje sodnikov, se je tekmovanje po žrebu, lahko začelo. Nedolgo zatem so se posamezni vodniki počasi vračali s terena na zborno mesto, okrašeni z vejicami, drugi brez vejic. In že se je napovedovalo kdo je bil uspešnejši. „Cilj te preizkušnje je delo psa in vodnika čim bolj približati naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer pride do izraza, poleg kvalitet psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi. Nenazadnje je tu v večji meri izključena subjektivnost kinološkega sodnika“, nam je razložil strokovni vodja tekme Bojan Deberšek, dodal je, da je krvna sled merilo lovske tehnike, kajti obstreljeno ali v prometu poškodovano divjad je potrebno najti tudi 24 ur pozneje, medtem, ko „navadni“ psi sled odkrijejo le takoj po dogodku.

Končni vrstni red najboljših: 1. Srečko Mumel (Pot Šercerjeve brigade 36, Lovrenc na Pohorju) – pes Pero Lovski, 135 točk; 2. Damijan Kožlakar (Cirkuše 3a, Laze v Tuhinju) – pes Čeda, 130 točk; 3. Milan Fortuna (Govejk 18, Spodnja Idrija) – pes Bola, 130 točk; 4. (lanski zmagovalce) Alojz Drnovšek (Cesta IX. Avgusta, Zagorje ob Savi) – pes Moni Lovska itd.

Priznanja, pokale in nagrade so najboljšim podelili: vodja prireditve Ludvik Rituper, župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač, delegat KZS Jožef Verčko in strokovni vodja prireditve Bojan Deberšek, ki je ob koncu med drugim dejal, da je „to bilo najbolje pripravljeno tekmovanje doslej“, s čem je javno pohvalil prizadevne organizatorje zanimivega dogodka ob lepem lovskem domu v gozdičku nad Prosenjakovci, kjer se je vse zaključilo ob dobri kapljici, še boljšemu lovskemu golažu ter seveda nepogrešljivem žaru... Določili so tudi, da bo jubilejna, 20. samostojna tekma po krvni sledi prihodnje leto, v enakem terminu, in sicer na Libnem pri Krškem.

HUMANO IN DOHODKOVNO

Letošnji zmagovalec CACT tekme v Prosenjakovcih, podjetnik iz Lovrenca na Pohorju, Srečko Mumel, je dejansko vse življenje povezan z naravo in lovom, tako da je njegova ljubezen do naravnega okolja velika. Enako velja tudi za njegovo ženo Leo, ter še posebej 11-letnega sina Marcela in 9-letno hčerko Veroniko, ki že v veliki meri nadomeščata očeta tudi v „lovskih“ zadevah in vzreji bavarskih barvarjev. In zato ne preseneča, da je Pero Lovski, ki bo šele 17. avgusta dopolnil dve leti starosti, že prvi krvosledec v Sloveniji. Pri nas so sicer omenjeni psi zelo cenjeni, a ne dosegajo visokih cen (do 700 €), kot je to primer denimo v Nemčiji ali Avstriji, kjer je ta še nekajkrat višja.

„Že 27 let sem član LD Puščava Lovrenc na Pohorju, dobrih 20 let pa se ukvarjam z iskanjem sledi obstreljene ali kako drugače poškodovane divjadi. Pri nas v pohorskih gozdovih je največ jelenjadi. Iskanje sledi je velik problem, saj po eni strani lovska družina izgubi dohodek, po drugi strani pa poškodovana divjad neznosno trpi preden pogine“, nam je povedal Srečko Mumel, ki podobno kot Bojan Doberšek iz Vzrejne komisije za barvanje KZS, meni da je pri nas velik problem tudi pri povoženi divjadi, katere je vedno več. In potem če jo ne najdejo in ne pokončajo je to hudo trpljenje in umiranje na obroke...

DIVJAD IN ŠKODA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH...

Gostitelje tokratnega tekmovanja, LD Prosenjakovci, nam je kratko predstavil njen starešina Ludvik Rituper. Gre za lovsko družino, ki sodi med večje na severovzhodu države, in imajo okrog 50 članic in članov. Ustanovljeni so bili leta 1946 in gospodarijo s približno 5.300 hektarji lovnih površin, lovišče pa se razprostira neposredno ob meji z Madžarsko v dolžino kar 20 km. In kar 18 km je na madžarski strani gozd, na naši pa kmetijske površine, tako da divjad iz madžarskih gozdov gre na slovenske kmetijske površine in povzročajo škodo. „Pri nas prevladuje predvsem visoka divjad, kot je jelenjad, srnjad in divje svinje. Zaradi tega imamo tudi največ škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. Letno tako povprečno plačamo okrog 15.000 evrov odškodnin, zraven je še 3.500 evrov koncesijskih stroškov, kar pomeni, da moramo prigospodariti kar nekaj denarja. Poleg lovnega turizma moramo tudi člani prispevati za vse obveznosti. Žal je temu tako in s tem se moramo sprijazniti“, nam je povedal Rituper, ki je mimogrede bil tudi predsednik organizacijskega odbora tokratne CACT tekme, že vrsto let pa je aktiven tudi v Zvezi lovskih družin Prekmurja.

Sam dodaja, da je njihovo vodilo, da mlade podučijo, da si življenjski prostor morajo deliti, tako kmetovalci, lovci, gobarji in drugi. In predvsem vsi morajo skrbeti za naravo in okolje. To je po njegovem prepričanju najlažje vsaditi mladim, za katere že vsako leto, v počitnicah, pripravljajo tudi lovski tabor.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!