Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!
Goričko je gostilo 19. državno samostojno tekmo v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov
Lepo in sončno sobotno jutro je bilo kot namenjeno za potep po goriških gozdovih, tam na koncu Prekmurja, tik ob madžarski meji, kjer je v organizaciji Lovske družine Prosenjakovci, Zveze lovskih kinologov Prekmurja in Vzrejne komisije za barvanje pri KZS, potekala 19. samostojna tekma (CACT SLO) po krvni sledi. Udeležilo se ga je 13 tekmovalcev in njihovih zvestih štirinožcev, predvsem bavarskih barvarjev, ter prvič enega koker španjela. V Sloveniji je tačas registrirano okrog 320 iskalcev obstreljene parkljaste divjadi, ki so v letu 2012 iskali v 3.242 primerih. Kot pravi podpredsednik Kinološke zveze Slovenije samostojna tekma po krvni sledi, kot nadgradnja uporabnostnim preizkušnjam zasleduje cilj, da se delo psa in vodnika čim bolj približa naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer mora priti do izraza, poleg kvalitete psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa, ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi.
In tukaj se je najbolje izkazal bavarski barvar Pero Lovski poležen 17.8.2011, lastnika Srečka Mumla iz Lovrenca na Pohorju, ki je slavil pred Čedo (21.6.2012), lastnika Damijana Kožlakarja, in Bolo (12.5.2010), lastnika Milana Fortuna. Prva dva sta se tako uvrstila v slovensko reprezentanco, ki bo nastopila na troboju Avstrija-Italija-Slovenija, ki bo letos na avstrijskem Koroškem.
Kinološki sodniki: Zdravko Brezovšek, Radoš Burnik, Robert Bandelj, Ervin Feregoto, Vojko Pirher, Tomaž Pavčnik in Andrej Zabukovec, so prejšnji dan položili umetne krvne sledi v skladu z določili, ki jih določa Pravilnik o uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov. In po pozdravu in navodilih prirediteljev, delegata in vodje sodnikov, se je tekmovanje po žrebu, lahko začelo. Nedolgo zatem so se posamezni vodniki počasi vračali s terena na zborno mesto, okrašeni z vejicami, drugi brez vejic. In že se je napovedovalo kdo je bil uspešnejši. „Cilj te preizkušnje je delo psa in vodnika čim bolj približati naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer pride do izraza, poleg kvalitet psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi. Nenazadnje je tu v večji meri izključena subjektivnost kinološkega sodnika“, nam je razložil strokovni vodja tekme Bojan Deberšek, dodal je, da je krvna sled merilo lovske tehnike, kajti obstreljeno ali v prometu poškodovano divjad je potrebno najti tudi 24 ur pozneje, medtem, ko „navadni“ psi sled odkrijejo le takoj po dogodku.
Končni vrstni red najboljših: 1. Srečko Mumel (Pot Šercerjeve brigade 36, Lovrenc na Pohorju) – pes Pero Lovski, 135 točk; 2. Damijan Kožlakar (Cirkuše 3a, Laze v Tuhinju) – pes Čeda, 130 točk; 3. Milan Fortuna (Govejk 18, Spodnja Idrija) – pes Bola, 130 točk; 4. (lanski zmagovalce) Alojz Drnovšek (Cesta IX. Avgusta, Zagorje ob Savi) – pes Moni Lovska itd.
Priznanja, pokale in nagrade so najboljšim podelili: vodja prireditve Ludvik Rituper, župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač, delegat KZS Jožef Verčko in strokovni vodja prireditve Bojan Deberšek, ki je ob koncu med drugim dejal, da je „to bilo najbolje pripravljeno tekmovanje doslej“, s čem je javno pohvalil prizadevne organizatorje zanimivega dogodka ob lepem lovskem domu v gozdičku nad Prosenjakovci, kjer se je vse zaključilo ob dobri kapljici, še boljšemu lovskemu golažu ter seveda nepogrešljivem žaru... Določili so tudi, da bo jubilejna, 20. samostojna tekma po krvni sledi prihodnje leto, v enakem terminu, in sicer na Libnem pri Krškem.
HUMANO IN DOHODKOVNO
Letošnji zmagovalec CACT tekme v Prosenjakovcih, podjetnik iz Lovrenca na Pohorju, Srečko Mumel, je dejansko vse življenje povezan z naravo in lovom, tako da je njegova ljubezen do naravnega okolja velika. Enako velja tudi za njegovo ženo Leo, ter še posebej 11-letnega sina Marcela in 9-letno hčerko Veroniko, ki že v veliki meri nadomeščata očeta tudi v „lovskih“ zadevah in vzreji bavarskih barvarjev. In zato ne preseneča, da je Pero Lovski, ki bo šele 17. avgusta dopolnil dve leti starosti, že prvi krvosledec v Sloveniji. Pri nas so sicer omenjeni psi zelo cenjeni, a ne dosegajo visokih cen (do 700 €), kot je to primer denimo v Nemčiji ali Avstriji, kjer je ta še nekajkrat višja.
„Že 27 let sem član LD Puščava Lovrenc na Pohorju, dobrih 20 let pa se ukvarjam z iskanjem sledi obstreljene ali kako drugače poškodovane divjadi. Pri nas v pohorskih gozdovih je največ jelenjadi. Iskanje sledi je velik problem, saj po eni strani lovska družina izgubi dohodek, po drugi strani pa poškodovana divjad neznosno trpi preden pogine“, nam je povedal Srečko Mumel, ki podobno kot Bojan Doberšek iz Vzrejne komisije za barvanje KZS, meni da je pri nas velik problem tudi pri povoženi divjadi, katere je vedno več. In potem če jo ne najdejo in ne pokončajo je to hudo trpljenje in umiranje na obroke...
DIVJAD IN ŠKODA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH...
Gostitelje tokratnega tekmovanja, LD Prosenjakovci, nam je kratko predstavil njen starešina Ludvik Rituper. Gre za lovsko družino, ki sodi med večje na severovzhodu države, in imajo okrog 50 članic in članov. Ustanovljeni so bili leta 1946 in gospodarijo s približno 5.300 hektarji lovnih površin, lovišče pa se razprostira neposredno ob meji z Madžarsko v dolžino kar 20 km. In kar 18 km je na madžarski strani gozd, na naši pa kmetijske površine, tako da divjad iz madžarskih gozdov gre na slovenske kmetijske površine in povzročajo škodo. „Pri nas prevladuje predvsem visoka divjad, kot je jelenjad, srnjad in divje svinje. Zaradi tega imamo tudi največ škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. Letno tako povprečno plačamo okrog 15.000 evrov odškodnin, zraven je še 3.500 evrov koncesijskih stroškov, kar pomeni, da moramo prigospodariti kar nekaj denarja. Poleg lovnega turizma moramo tudi člani prispevati za vse obveznosti. Žal je temu tako in s tem se moramo sprijazniti“, nam je povedal Rituper, ki je mimogrede bil tudi predsednik organizacijskega odbora tokratne CACT tekme, že vrsto let pa je aktiven tudi v Zvezi lovskih družin Prekmurja.
Sam dodaja, da je njihovo vodilo, da mlade podučijo, da si življenjski prostor morajo deliti, tako kmetovalci, lovci, gobarji in drugi. In predvsem vsi morajo skrbeti za naravo in okolje. To je po njegovem prepričanju najlažje vsaditi mladim, za katere že vsako leto, v počitnicah, pripravljajo tudi lovski tabor.
Tukaj si lahko ogledate slike.
