Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Želeli bi nekoga zaposliti preko javnih del

TD Sveti JurijV prostorih Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, v starem šolskem poslopju na Stari Gori, je potekal redni letni zbor na katerem so se zbrali članice in člani društva ter gostje, med katerimi tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ter predstavniki društev, ki sodelujejo s TD Sv. Jurij ob Ščavnici, med njimi tudi predsednik KD za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici Franci Čuš. Vsi prisotni so na zboru, ki ga je vodil Branko Gerlica, prisluhnili predsedniku društva Janezu Miru, ki je poročal o delovanju društva v minulem obdobju in nalogah za tekoče leto. Kot je dejal, je bilo delovanje društva nekoliko okrnjeno, saj niso uspeli pridobiti delavca preko javnih del, ki bi skrbel za vodenje turistične dejavnosti v društvu. Pri tem sta jim bila v veliko pomoč Edi Sedmak in Boris Kovačič, ki sta sprejemala najavljene goste.

Letni zbor TD Sv. Jurij ob Ščavnici potrdil dobro delo, toda...

Brez žensk bi vse bilo bolj siromašno

Kmečke ženske ApačeV občini Apače, kjer deluje veliko različnih društev, je med najbolj aktivnimi Društvo kmečkih žena Apače, v katerega je vključeno okoli 45 članic. Društvo, ki prihodnje leto praznuje 30 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, vseskozi vodi prizadevna predsednica Ema Škrobar. Pod njenim dobrim vodenjem in prizadevnimi članicami, je delovanje društva zelo uspešno. Da je tako smo lahko slišali tudi na letnem zboru društva, ki je potekal v Gostilni Zver v Apačah. Zbor, na katerem se je zbralo 39 članic društva, je vodila Lojzka Frajham, ki je uvodoma sporočila, da se je domači župan, dr. Andrej Šteyer opravičil, ker je bil službeno zadržan, a jim je pisno zaželel uspešen potek zbora in se zahvalil za vse, kar dobrega storijo za občino Apače, kajti jasno je, da bi vse bilo bistveno bolj siromašno, če ne bi bilo tako pridnih žensk.

DKŽ Apače uspešno opravlja veliko poslanstvo

Samo Herceg četrti, Martin Žökš četrti, v Splitu

PicopekiOčitno je, da predvsem med mladimi priljubljene pice tudi na skrajnjem severovzhodu države „ogrožajo" še tradicionalne prekmurske domače kulinarične dobrote, ki se jih ne bi smel nihče sramovati. Temu vsekakor prispevajo tudi vedno boljši pomurski picopeki, ki čedalje pogosteje nizajo nove in nove uspehe, ne le po Sloveniji temveč tudi v tujini, kar sta z vrhunskimi uvrstitvami na močnem in odmevnem mednarodnem tekmovanju v peki pic v dalmatinski prestolnici Splitu, tokrat potrdila Prekmurca, Samo Herceg in Martin Žökš.

Prekmurca dosegla izjemen uspeh na mednarodnem tekmovanju v peki pic

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!

 

Goričko je gostilo 19. državno samostojno tekmo v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov

KrvosledciLepo in sončno sobotno jutro je bilo kot namenjeno za potep po goriških gozdovih, tam na koncu Prekmurja, tik ob madžarski meji, kjer je v organizaciji Lovske družine Prosenjakovci, Zveze lovskih kinologov Prekmurja in Vzrejne komisije za barvanje pri KZS, potekala 19. samostojna tekma (CACT SLO) po krvni sledi. Udeležilo se ga je 13 tekmovalcev in njihovih zvestih štirinožcev, predvsem bavarskih barvarjev, ter prvič enega koker španjela. V Sloveniji je tačas registrirano okrog 320 iskalcev obstreljene parkljaste divjadi, ki so v letu 2012 iskali v 3.242 primerih. Kot pravi podpredsednik Kinološke zveze Slovenije samostojna tekma po krvni sledi, kot nadgradnja uporabnostnim preizkušnjam zasleduje cilj, da se delo psa in vodnika čim bolj približa naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer mora priti do izraza, poleg kvalitete psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa, ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi.

In tukaj se je najbolje izkazal bavarski barvar Pero Lovski poležen 17.8.2011, lastnika Srečka Mumla iz Lovrenca na Pohorju, ki je slavil pred Čedo (21.6.2012), lastnika Damijana Kožlakarja, in Bolo (12.5.2010), lastnika Milana Fortuna. Prva dva sta se tako uvrstila v slovensko reprezentanco, ki bo nastopila na troboju Avstrija-Italija-Slovenija, ki bo letos na avstrijskem Koroškem.

Kinološki sodniki: Zdravko Brezovšek, Radoš Burnik, Robert Bandelj, Ervin Feregoto, Vojko Pirher, Tomaž Pavčnik in Andrej Zabukovec, so prejšnji dan položili umetne krvne sledi v skladu z določili, ki jih določa Pravilnik o uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov. In po pozdravu in navodilih prirediteljev, delegata in vodje sodnikov, se je tekmovanje po žrebu, lahko začelo. Nedolgo zatem so se posamezni vodniki počasi vračali s terena na zborno mesto, okrašeni z vejicami, drugi brez vejic. In že se je napovedovalo kdo je bil uspešnejši. „Cilj te preizkušnje je delo psa in vodnika čim bolj približati naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer pride do izraza, poleg kvalitet psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi. Nenazadnje je tu v večji meri izključena subjektivnost kinološkega sodnika“, nam je razložil strokovni vodja tekme Bojan Deberšek, dodal je, da je krvna sled merilo lovske tehnike, kajti obstreljeno ali v prometu poškodovano divjad je potrebno najti tudi 24 ur pozneje, medtem, ko „navadni“ psi sled odkrijejo le takoj po dogodku.

Končni vrstni red najboljših: 1. Srečko Mumel (Pot Šercerjeve brigade 36, Lovrenc na Pohorju) – pes Pero Lovski, 135 točk; 2. Damijan Kožlakar (Cirkuše 3a, Laze v Tuhinju) – pes Čeda, 130 točk; 3. Milan Fortuna (Govejk 18, Spodnja Idrija) – pes Bola, 130 točk; 4. (lanski zmagovalce) Alojz Drnovšek (Cesta IX. Avgusta, Zagorje ob Savi) – pes Moni Lovska itd.

Priznanja, pokale in nagrade so najboljšim podelili: vodja prireditve Ludvik Rituper, župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač, delegat KZS Jožef Verčko in strokovni vodja prireditve Bojan Deberšek, ki je ob koncu med drugim dejal, da je „to bilo najbolje pripravljeno tekmovanje doslej“, s čem je javno pohvalil prizadevne organizatorje zanimivega dogodka ob lepem lovskem domu v gozdičku nad Prosenjakovci, kjer se je vse zaključilo ob dobri kapljici, še boljšemu lovskemu golažu ter seveda nepogrešljivem žaru... Določili so tudi, da bo jubilejna, 20. samostojna tekma po krvni sledi prihodnje leto, v enakem terminu, in sicer na Libnem pri Krškem.

HUMANO IN DOHODKOVNO

Letošnji zmagovalec CACT tekme v Prosenjakovcih, podjetnik iz Lovrenca na Pohorju, Srečko Mumel, je dejansko vse življenje povezan z naravo in lovom, tako da je njegova ljubezen do naravnega okolja velika. Enako velja tudi za njegovo ženo Leo, ter še posebej 11-letnega sina Marcela in 9-letno hčerko Veroniko, ki že v veliki meri nadomeščata očeta tudi v „lovskih“ zadevah in vzreji bavarskih barvarjev. In zato ne preseneča, da je Pero Lovski, ki bo šele 17. avgusta dopolnil dve leti starosti, že prvi krvosledec v Sloveniji. Pri nas so sicer omenjeni psi zelo cenjeni, a ne dosegajo visokih cen (do 700 €), kot je to primer denimo v Nemčiji ali Avstriji, kjer je ta še nekajkrat višja.

„Že 27 let sem član LD Puščava Lovrenc na Pohorju, dobrih 20 let pa se ukvarjam z iskanjem sledi obstreljene ali kako drugače poškodovane divjadi. Pri nas v pohorskih gozdovih je največ jelenjadi. Iskanje sledi je velik problem, saj po eni strani lovska družina izgubi dohodek, po drugi strani pa poškodovana divjad neznosno trpi preden pogine“, nam je povedal Srečko Mumel, ki podobno kot Bojan Doberšek iz Vzrejne komisije za barvanje KZS, meni da je pri nas velik problem tudi pri povoženi divjadi, katere je vedno več. In potem če jo ne najdejo in ne pokončajo je to hudo trpljenje in umiranje na obroke...

DIVJAD IN ŠKODA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH...

Gostitelje tokratnega tekmovanja, LD Prosenjakovci, nam je kratko predstavil njen starešina Ludvik Rituper. Gre za lovsko družino, ki sodi med večje na severovzhodu države, in imajo okrog 50 članic in članov. Ustanovljeni so bili leta 1946 in gospodarijo s približno 5.300 hektarji lovnih površin, lovišče pa se razprostira neposredno ob meji z Madžarsko v dolžino kar 20 km. In kar 18 km je na madžarski strani gozd, na naši pa kmetijske površine, tako da divjad iz madžarskih gozdov gre na slovenske kmetijske površine in povzročajo škodo. „Pri nas prevladuje predvsem visoka divjad, kot je jelenjad, srnjad in divje svinje. Zaradi tega imamo tudi največ škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. Letno tako povprečno plačamo okrog 15.000 evrov odškodnin, zraven je še 3.500 evrov koncesijskih stroškov, kar pomeni, da moramo prigospodariti kar nekaj denarja. Poleg lovnega turizma moramo tudi člani prispevati za vse obveznosti. Žal je temu tako in s tem se moramo sprijazniti“, nam je povedal Rituper, ki je mimogrede bil tudi predsednik organizacijskega odbora tokratne CACT tekme, že vrsto let pa je aktiven tudi v Zvezi lovskih družin Prekmurja.

Sam dodaja, da je njihovo vodilo, da mlade podučijo, da si življenjski prostor morajo deliti, tako kmetovalci, lovci, gobarji in drugi. In predvsem vsi morajo skrbeti za naravo in okolje. To je po njegovem prepričanju najlažje vsaditi mladim, za katere že vsako leto, v počitnicah, pripravljajo tudi lovski tabor.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!