Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!

 

Goričko je gostilo 19. državno samostojno tekmo v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov

KrvosledciLepo in sončno sobotno jutro je bilo kot namenjeno za potep po goriških gozdovih, tam na koncu Prekmurja, tik ob madžarski meji, kjer je v organizaciji Lovske družine Prosenjakovci, Zveze lovskih kinologov Prekmurja in Vzrejne komisije za barvanje pri KZS, potekala 19. samostojna tekma (CACT SLO) po krvni sledi. Udeležilo se ga je 13 tekmovalcev in njihovih zvestih štirinožcev, predvsem bavarskih barvarjev, ter prvič enega koker španjela. V Sloveniji je tačas registrirano okrog 320 iskalcev obstreljene parkljaste divjadi, ki so v letu 2012 iskali v 3.242 primerih. Kot pravi podpredsednik Kinološke zveze Slovenije samostojna tekma po krvni sledi, kot nadgradnja uporabnostnim preizkušnjam zasleduje cilj, da se delo psa in vodnika čim bolj približa naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer mora priti do izraza, poleg kvalitete psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa, ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi.

In tukaj se je najbolje izkazal bavarski barvar Pero Lovski poležen 17.8.2011, lastnika Srečka Mumla iz Lovrenca na Pohorju, ki je slavil pred Čedo (21.6.2012), lastnika Damijana Kožlakarja, in Bolo (12.5.2010), lastnika Milana Fortuna. Prva dva sta se tako uvrstila v slovensko reprezentanco, ki bo nastopila na troboju Avstrija-Italija-Slovenija, ki bo letos na avstrijskem Koroškem.

Kinološki sodniki: Zdravko Brezovšek, Radoš Burnik, Robert Bandelj, Ervin Feregoto, Vojko Pirher, Tomaž Pavčnik in Andrej Zabukovec, so prejšnji dan položili umetne krvne sledi v skladu z določili, ki jih določa Pravilnik o uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov. In po pozdravu in navodilih prirediteljev, delegata in vodje sodnikov, se je tekmovanje po žrebu, lahko začelo. Nedolgo zatem so se posamezni vodniki počasi vračali s terena na zborno mesto, okrašeni z vejicami, drugi brez vejic. In že se je napovedovalo kdo je bil uspešnejši. „Cilj te preizkušnje je delo psa in vodnika čim bolj približati naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer pride do izraza, poleg kvalitet psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi. Nenazadnje je tu v večji meri izključena subjektivnost kinološkega sodnika“, nam je razložil strokovni vodja tekme Bojan Deberšek, dodal je, da je krvna sled merilo lovske tehnike, kajti obstreljeno ali v prometu poškodovano divjad je potrebno najti tudi 24 ur pozneje, medtem, ko „navadni“ psi sled odkrijejo le takoj po dogodku.

Končni vrstni red najboljših: 1. Srečko Mumel (Pot Šercerjeve brigade 36, Lovrenc na Pohorju) – pes Pero Lovski, 135 točk; 2. Damijan Kožlakar (Cirkuše 3a, Laze v Tuhinju) – pes Čeda, 130 točk; 3. Milan Fortuna (Govejk 18, Spodnja Idrija) – pes Bola, 130 točk; 4. (lanski zmagovalce) Alojz Drnovšek (Cesta IX. Avgusta, Zagorje ob Savi) – pes Moni Lovska itd.

Priznanja, pokale in nagrade so najboljšim podelili: vodja prireditve Ludvik Rituper, župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač, delegat KZS Jožef Verčko in strokovni vodja prireditve Bojan Deberšek, ki je ob koncu med drugim dejal, da je „to bilo najbolje pripravljeno tekmovanje doslej“, s čem je javno pohvalil prizadevne organizatorje zanimivega dogodka ob lepem lovskem domu v gozdičku nad Prosenjakovci, kjer se je vse zaključilo ob dobri kapljici, še boljšemu lovskemu golažu ter seveda nepogrešljivem žaru... Določili so tudi, da bo jubilejna, 20. samostojna tekma po krvni sledi prihodnje leto, v enakem terminu, in sicer na Libnem pri Krškem.

HUMANO IN DOHODKOVNO

Letošnji zmagovalec CACT tekme v Prosenjakovcih, podjetnik iz Lovrenca na Pohorju, Srečko Mumel, je dejansko vse življenje povezan z naravo in lovom, tako da je njegova ljubezen do naravnega okolja velika. Enako velja tudi za njegovo ženo Leo, ter še posebej 11-letnega sina Marcela in 9-letno hčerko Veroniko, ki že v veliki meri nadomeščata očeta tudi v „lovskih“ zadevah in vzreji bavarskih barvarjev. In zato ne preseneča, da je Pero Lovski, ki bo šele 17. avgusta dopolnil dve leti starosti, že prvi krvosledec v Sloveniji. Pri nas so sicer omenjeni psi zelo cenjeni, a ne dosegajo visokih cen (do 700 €), kot je to primer denimo v Nemčiji ali Avstriji, kjer je ta še nekajkrat višja.

„Že 27 let sem član LD Puščava Lovrenc na Pohorju, dobrih 20 let pa se ukvarjam z iskanjem sledi obstreljene ali kako drugače poškodovane divjadi. Pri nas v pohorskih gozdovih je največ jelenjadi. Iskanje sledi je velik problem, saj po eni strani lovska družina izgubi dohodek, po drugi strani pa poškodovana divjad neznosno trpi preden pogine“, nam je povedal Srečko Mumel, ki podobno kot Bojan Doberšek iz Vzrejne komisije za barvanje KZS, meni da je pri nas velik problem tudi pri povoženi divjadi, katere je vedno več. In potem če jo ne najdejo in ne pokončajo je to hudo trpljenje in umiranje na obroke...

DIVJAD IN ŠKODA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH...

Gostitelje tokratnega tekmovanja, LD Prosenjakovci, nam je kratko predstavil njen starešina Ludvik Rituper. Gre za lovsko družino, ki sodi med večje na severovzhodu države, in imajo okrog 50 članic in članov. Ustanovljeni so bili leta 1946 in gospodarijo s približno 5.300 hektarji lovnih površin, lovišče pa se razprostira neposredno ob meji z Madžarsko v dolžino kar 20 km. In kar 18 km je na madžarski strani gozd, na naši pa kmetijske površine, tako da divjad iz madžarskih gozdov gre na slovenske kmetijske površine in povzročajo škodo. „Pri nas prevladuje predvsem visoka divjad, kot je jelenjad, srnjad in divje svinje. Zaradi tega imamo tudi največ škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. Letno tako povprečno plačamo okrog 15.000 evrov odškodnin, zraven je še 3.500 evrov koncesijskih stroškov, kar pomeni, da moramo prigospodariti kar nekaj denarja. Poleg lovnega turizma moramo tudi člani prispevati za vse obveznosti. Žal je temu tako in s tem se moramo sprijazniti“, nam je povedal Rituper, ki je mimogrede bil tudi predsednik organizacijskega odbora tokratne CACT tekme, že vrsto let pa je aktiven tudi v Zvezi lovskih družin Prekmurja.

Sam dodaja, da je njihovo vodilo, da mlade podučijo, da si življenjski prostor morajo deliti, tako kmetovalci, lovci, gobarji in drugi. In predvsem vsi morajo skrbeti za naravo in okolje. To je po njegovem prepričanju najlažje vsaditi mladim, za katere že vsako leto, v počitnicah, pripravljajo tudi lovski tabor.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!