Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!

 

Goričko je gostilo 19. državno samostojno tekmo v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov

KrvosledciLepo in sončno sobotno jutro je bilo kot namenjeno za potep po goriških gozdovih, tam na koncu Prekmurja, tik ob madžarski meji, kjer je v organizaciji Lovske družine Prosenjakovci, Zveze lovskih kinologov Prekmurja in Vzrejne komisije za barvanje pri KZS, potekala 19. samostojna tekma (CACT SLO) po krvni sledi. Udeležilo se ga je 13 tekmovalcev in njihovih zvestih štirinožcev, predvsem bavarskih barvarjev, ter prvič enega koker španjela. V Sloveniji je tačas registrirano okrog 320 iskalcev obstreljene parkljaste divjadi, ki so v letu 2012 iskali v 3.242 primerih. Kot pravi podpredsednik Kinološke zveze Slovenije samostojna tekma po krvni sledi, kot nadgradnja uporabnostnim preizkušnjam zasleduje cilj, da se delo psa in vodnika čim bolj približa naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer mora priti do izraza, poleg kvalitete psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa, ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi.

In tukaj se je najbolje izkazal bavarski barvar Pero Lovski poležen 17.8.2011, lastnika Srečka Mumla iz Lovrenca na Pohorju, ki je slavil pred Čedo (21.6.2012), lastnika Damijana Kožlakarja, in Bolo (12.5.2010), lastnika Milana Fortuna. Prva dva sta se tako uvrstila v slovensko reprezentanco, ki bo nastopila na troboju Avstrija-Italija-Slovenija, ki bo letos na avstrijskem Koroškem.

Kinološki sodniki: Zdravko Brezovšek, Radoš Burnik, Robert Bandelj, Ervin Feregoto, Vojko Pirher, Tomaž Pavčnik in Andrej Zabukovec, so prejšnji dan položili umetne krvne sledi v skladu z določili, ki jih določa Pravilnik o uporabnostni preizkušnji v delu po krvni sledi za vse pasme lovskih psov. In po pozdravu in navodilih prirediteljev, delegata in vodje sodnikov, se je tekmovanje po žrebu, lahko začelo. Nedolgo zatem so se posamezni vodniki počasi vračali s terena na zborno mesto, okrašeni z vejicami, drugi brez vejic. In že se je napovedovalo kdo je bil uspešnejši. „Cilj te preizkušnje je delo psa in vodnika čim bolj približati naravnim razmeram, to je iskanju obstreljene divjadi, kjer pride do izraza, poleg kvalitet psa krvosledca, tudi vodnikova spretnost, njegovo poznavanje načina dela psa ter njegova sposobnost preverjanja pravilnosti dela psa po znakih, ki jih najde na sledi. Nenazadnje je tu v večji meri izključena subjektivnost kinološkega sodnika“, nam je razložil strokovni vodja tekme Bojan Deberšek, dodal je, da je krvna sled merilo lovske tehnike, kajti obstreljeno ali v prometu poškodovano divjad je potrebno najti tudi 24 ur pozneje, medtem, ko „navadni“ psi sled odkrijejo le takoj po dogodku.

Končni vrstni red najboljših: 1. Srečko Mumel (Pot Šercerjeve brigade 36, Lovrenc na Pohorju) – pes Pero Lovski, 135 točk; 2. Damijan Kožlakar (Cirkuše 3a, Laze v Tuhinju) – pes Čeda, 130 točk; 3. Milan Fortuna (Govejk 18, Spodnja Idrija) – pes Bola, 130 točk; 4. (lanski zmagovalce) Alojz Drnovšek (Cesta IX. Avgusta, Zagorje ob Savi) – pes Moni Lovska itd.

Priznanja, pokale in nagrade so najboljšim podelili: vodja prireditve Ludvik Rituper, župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač, delegat KZS Jožef Verčko in strokovni vodja prireditve Bojan Deberšek, ki je ob koncu med drugim dejal, da je „to bilo najbolje pripravljeno tekmovanje doslej“, s čem je javno pohvalil prizadevne organizatorje zanimivega dogodka ob lepem lovskem domu v gozdičku nad Prosenjakovci, kjer se je vse zaključilo ob dobri kapljici, še boljšemu lovskemu golažu ter seveda nepogrešljivem žaru... Določili so tudi, da bo jubilejna, 20. samostojna tekma po krvni sledi prihodnje leto, v enakem terminu, in sicer na Libnem pri Krškem.

HUMANO IN DOHODKOVNO

Letošnji zmagovalec CACT tekme v Prosenjakovcih, podjetnik iz Lovrenca na Pohorju, Srečko Mumel, je dejansko vse življenje povezan z naravo in lovom, tako da je njegova ljubezen do naravnega okolja velika. Enako velja tudi za njegovo ženo Leo, ter še posebej 11-letnega sina Marcela in 9-letno hčerko Veroniko, ki že v veliki meri nadomeščata očeta tudi v „lovskih“ zadevah in vzreji bavarskih barvarjev. In zato ne preseneča, da je Pero Lovski, ki bo šele 17. avgusta dopolnil dve leti starosti, že prvi krvosledec v Sloveniji. Pri nas so sicer omenjeni psi zelo cenjeni, a ne dosegajo visokih cen (do 700 €), kot je to primer denimo v Nemčiji ali Avstriji, kjer je ta še nekajkrat višja.

„Že 27 let sem član LD Puščava Lovrenc na Pohorju, dobrih 20 let pa se ukvarjam z iskanjem sledi obstreljene ali kako drugače poškodovane divjadi. Pri nas v pohorskih gozdovih je največ jelenjadi. Iskanje sledi je velik problem, saj po eni strani lovska družina izgubi dohodek, po drugi strani pa poškodovana divjad neznosno trpi preden pogine“, nam je povedal Srečko Mumel, ki podobno kot Bojan Doberšek iz Vzrejne komisije za barvanje KZS, meni da je pri nas velik problem tudi pri povoženi divjadi, katere je vedno več. In potem če jo ne najdejo in ne pokončajo je to hudo trpljenje in umiranje na obroke...

DIVJAD IN ŠKODA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH...

Gostitelje tokratnega tekmovanja, LD Prosenjakovci, nam je kratko predstavil njen starešina Ludvik Rituper. Gre za lovsko družino, ki sodi med večje na severovzhodu države, in imajo okrog 50 članic in članov. Ustanovljeni so bili leta 1946 in gospodarijo s približno 5.300 hektarji lovnih površin, lovišče pa se razprostira neposredno ob meji z Madžarsko v dolžino kar 20 km. In kar 18 km je na madžarski strani gozd, na naši pa kmetijske površine, tako da divjad iz madžarskih gozdov gre na slovenske kmetijske površine in povzročajo škodo. „Pri nas prevladuje predvsem visoka divjad, kot je jelenjad, srnjad in divje svinje. Zaradi tega imamo tudi največ škode, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. Letno tako povprečno plačamo okrog 15.000 evrov odškodnin, zraven je še 3.500 evrov koncesijskih stroškov, kar pomeni, da moramo prigospodariti kar nekaj denarja. Poleg lovnega turizma moramo tudi člani prispevati za vse obveznosti. Žal je temu tako in s tem se moramo sprijazniti“, nam je povedal Rituper, ki je mimogrede bil tudi predsednik organizacijskega odbora tokratne CACT tekme, že vrsto let pa je aktiven tudi v Zvezi lovskih družin Prekmurja.

Sam dodaja, da je njihovo vodilo, da mlade podučijo, da si življenjski prostor morajo deliti, tako kmetovalci, lovci, gobarji in drugi. In predvsem vsi morajo skrbeti za naravo in okolje. To je po njegovem prepričanju najlažje vsaditi mladim, za katere že vsako leto, v počitnicah, pripravljajo tudi lovski tabor.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Najboljši pes je "Pero lovski" s Pohorja!