Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komu so napoti labodi na Blaguškem jezeru?

 

Ljubitelji ptic sumijo na objestneže in celo ribiče

LabodiSveti Jurij ob Ščavnici – Žalostni so mnogi ljubitelji živali, ki obiskujejo čudoviti turistični biser v Slovenskih goricah - Blaguško jezero, kjer je pred leti ambicije za razvoj turizma imel tudi nekdanji smučarski zvezdnik Marc Girardeli, a mu je pač zagodla naša toga zakonodaja, in vse skupaj je splavalo po vodi. Kljub temu lepo Blaguško jezero, obkroženo z gozdovi in neokrnjeno naravo, dober streljaj od občinskega središča Svetega Jurija ob Ščavnici, z ene, ter Pomurske avtoceste, z druge strani, kar solidno, vsaj v poletnem času, služi v svoje turistične namene. In med naravnimi lepotami, ribolovom, taborjenjem..., Blaguško jezero in njegova okolica nudi tudi neverjetne živalske vrste, ki jih lahko občudujemo, predvsem na stotine različnih vrst ptic, med katerimi tudi labode, ki so se nekako udomačili v tem mirnem in tihem območju. A žal, nekomu so tudi labodi trn v peti.

„Že nekaj let opazujem te čudovite bele ptice v Blaguškem jezeru. Mnogi smo se na njih navezali, saj nam nudijo pravo idilo. So nekakšen obliž na vsakodnevne tegobe in težave, ki jih nam nudi breme življenja, predvsem krize. A žal, podobno kot marsikomu v življenju, tudi tem našim lepim labodom, se v zadnjih dveh letih ne godi tako kot bi se moralo in želelo. Prejšnje leto je samica ostala sama, prav v času, ko je parček dobil mladiče. In tudi ti so žalostno končali. Nekdo je posegel v usodo te srečne družinice. Istega leta si je skrbna mamica privedla novega partnerja, da se je letos življenje labodje družine začelo na novo. A glej ga zlomka; Tudi novi partner domače labodke ni dolgo užival v tem mirnem jezeru. Kake tri tedne je tudi on odšel za prvim, enostavno ga je nekdo pokončal, bodisi ga je umoril ali pa zastrupil. Malo za tem, ko so dobri ljudje mislili, da je že vsega konec, pa je samička iz svojega zavetišča, v zgornjem delu jezera, kje stalno gnezdi priplavala z osmimi mladički. In sedaj mora sama pridno delati, da nahrani te lačne kljunčke“, nam je žalostno usodo labodov iz Blaguškega jezera predstavljal veliki ljubitelj živali, zlasti vseh vrst ptic, podjetnik Franc Pelcl iz Okoslavcev.

Še bolj razočaran in žalosten je Karel Zorman iz bližnjih Terbegovcev, ki nima veliko, a še tisto kar ima vsakodnevno deli z labodjimi revčki. Vsak dan jim prinese več kruha, kot ga sam zaužije, saj pravi: „Ljudje smo, kot ptice“. In to bo gotovo držalo, enako drži tisto, kar pravi Karlek, ki je tri leta tudi poklicno skrbel za labode in sploh za Blaguško jezero, kjer je preko javnih del bil zaposlen pri košnji in urejanju okolice. Takrat je še bolj vzljubil vse živali v okolici, še posebej pa so mu k srcu prirasli labodi. „Hudo mi je, da se to dogaja. Zamislite si kako je človeku, ki danes krmi te lepe ptice, jutri pa jih gleda, kako jih potok odnaša mrtve. Le redki si lahko predstavljamo kako so to pametne ptice, kar še posebej potrjuje samica, ki je lani ostala brez samčka in je nekega dne odšla iskat fanta. Čez dva tri dni je že prišla nazaj in imela je svojega partnerja, ki je žal tudi pokončan. Upam vsaj, da bodo ti malčki preživeli in da se bodo ustalili, a kaj ko nepridipravi očitno ne želijo, da bi tukaj imeli labode. Težko kogarkoli obdolžiš, a menim da so bržkone na delu objestneži – vandali, ki jim nič ni sveto. Seveda so tukaj tudi nekateri, k sreči redki ribiči, ki jih moti, da se labodi približajo ko nekdo ribi. A če vemo, da labodi ne jedo rib potem ne morem razumeti teh ljudi“, nam je žalostno razlagal Karel Zorman, ki bo še naprej skrbel za labode ob Blaguškem jezeru, morebitne očividce pa naproša, da naj policiji sporočijo, kdo je zmožen ubiti ali zastrupiti nedolžne ptiče.

Blaguško jezeri je sicer umetno akumulacijsko v naselju Blaguš v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Zgrajeno je bilo med leti 1961-63 z zajezitvijo Blaguškega potoka, z namenom, da bi se v jesenskem in pomladanskem dežju zbirala odvečna voda in v poletni suši namakala polja. Danes služi jezero, ki se razprostira na osmih hektarjih in je maksimalno globoko do deset metrov, predvsem ribolovu in tudi kopanju. Žal se je v pol stoletja njegovega obstoja, v jezeru utopilo več deset kopalcev. V jezeru živijo krapi, ščuke, smuči, somi, ploščiči, šarenke, rdečeperke in sončni ostriži, a tudi neštete vrste ptičev, med katerimi tudi labodi. Torej, bolj kot ne, velika avtohtona ptica, ki je žal očitno nekomu na poti.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Komu so napoti labodi na Blaguškem jezeru?