Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komu so napoti labodi na Blaguškem jezeru?

 

Ljubitelji ptic sumijo na objestneže in celo ribiče

LabodiSveti Jurij ob Ščavnici – Žalostni so mnogi ljubitelji živali, ki obiskujejo čudoviti turistični biser v Slovenskih goricah - Blaguško jezero, kjer je pred leti ambicije za razvoj turizma imel tudi nekdanji smučarski zvezdnik Marc Girardeli, a mu je pač zagodla naša toga zakonodaja, in vse skupaj je splavalo po vodi. Kljub temu lepo Blaguško jezero, obkroženo z gozdovi in neokrnjeno naravo, dober streljaj od občinskega središča Svetega Jurija ob Ščavnici, z ene, ter Pomurske avtoceste, z druge strani, kar solidno, vsaj v poletnem času, služi v svoje turistične namene. In med naravnimi lepotami, ribolovom, taborjenjem..., Blaguško jezero in njegova okolica nudi tudi neverjetne živalske vrste, ki jih lahko občudujemo, predvsem na stotine različnih vrst ptic, med katerimi tudi labode, ki so se nekako udomačili v tem mirnem in tihem območju. A žal, nekomu so tudi labodi trn v peti.

„Že nekaj let opazujem te čudovite bele ptice v Blaguškem jezeru. Mnogi smo se na njih navezali, saj nam nudijo pravo idilo. So nekakšen obliž na vsakodnevne tegobe in težave, ki jih nam nudi breme življenja, predvsem krize. A žal, podobno kot marsikomu v življenju, tudi tem našim lepim labodom, se v zadnjih dveh letih ne godi tako kot bi se moralo in želelo. Prejšnje leto je samica ostala sama, prav v času, ko je parček dobil mladiče. In tudi ti so žalostno končali. Nekdo je posegel v usodo te srečne družinice. Istega leta si je skrbna mamica privedla novega partnerja, da se je letos življenje labodje družine začelo na novo. A glej ga zlomka; Tudi novi partner domače labodke ni dolgo užival v tem mirnem jezeru. Kake tri tedne je tudi on odšel za prvim, enostavno ga je nekdo pokončal, bodisi ga je umoril ali pa zastrupil. Malo za tem, ko so dobri ljudje mislili, da je že vsega konec, pa je samička iz svojega zavetišča, v zgornjem delu jezera, kje stalno gnezdi priplavala z osmimi mladički. In sedaj mora sama pridno delati, da nahrani te lačne kljunčke“, nam je žalostno usodo labodov iz Blaguškega jezera predstavljal veliki ljubitelj živali, zlasti vseh vrst ptic, podjetnik Franc Pelcl iz Okoslavcev.

Še bolj razočaran in žalosten je Karel Zorman iz bližnjih Terbegovcev, ki nima veliko, a še tisto kar ima vsakodnevno deli z labodjimi revčki. Vsak dan jim prinese več kruha, kot ga sam zaužije, saj pravi: „Ljudje smo, kot ptice“. In to bo gotovo držalo, enako drži tisto, kar pravi Karlek, ki je tri leta tudi poklicno skrbel za labode in sploh za Blaguško jezero, kjer je preko javnih del bil zaposlen pri košnji in urejanju okolice. Takrat je še bolj vzljubil vse živali v okolici, še posebej pa so mu k srcu prirasli labodi. „Hudo mi je, da se to dogaja. Zamislite si kako je človeku, ki danes krmi te lepe ptice, jutri pa jih gleda, kako jih potok odnaša mrtve. Le redki si lahko predstavljamo kako so to pametne ptice, kar še posebej potrjuje samica, ki je lani ostala brez samčka in je nekega dne odšla iskat fanta. Čez dva tri dni je že prišla nazaj in imela je svojega partnerja, ki je žal tudi pokončan. Upam vsaj, da bodo ti malčki preživeli in da se bodo ustalili, a kaj ko nepridipravi očitno ne želijo, da bi tukaj imeli labode. Težko kogarkoli obdolžiš, a menim da so bržkone na delu objestneži – vandali, ki jim nič ni sveto. Seveda so tukaj tudi nekateri, k sreči redki ribiči, ki jih moti, da se labodi približajo ko nekdo ribi. A če vemo, da labodi ne jedo rib potem ne morem razumeti teh ljudi“, nam je žalostno razlagal Karel Zorman, ki bo še naprej skrbel za labode ob Blaguškem jezeru, morebitne očividce pa naproša, da naj policiji sporočijo, kdo je zmožen ubiti ali zastrupiti nedolžne ptiče.

Blaguško jezeri je sicer umetno akumulacijsko v naselju Blaguš v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Zgrajeno je bilo med leti 1961-63 z zajezitvijo Blaguškega potoka, z namenom, da bi se v jesenskem in pomladanskem dežju zbirala odvečna voda in v poletni suši namakala polja. Danes služi jezero, ki se razprostira na osmih hektarjih in je maksimalno globoko do deset metrov, predvsem ribolovu in tudi kopanju. Žal se je v pol stoletja njegovega obstoja, v jezeru utopilo več deset kopalcev. V jezeru živijo krapi, ščuke, smuči, somi, ploščiči, šarenke, rdečeperke in sončni ostriži, a tudi neštete vrste ptičev, med katerimi tudi labodi. Torej, bolj kot ne, velika avtohtona ptica, ki je žal očitno nekomu na poti.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Komu so napoti labodi na Blaguškem jezeru?