Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Komu so napoti labodi na Blaguškem jezeru?

 

Ljubitelji ptic sumijo na objestneže in celo ribiče

LabodiSveti Jurij ob Ščavnici – Žalostni so mnogi ljubitelji živali, ki obiskujejo čudoviti turistični biser v Slovenskih goricah - Blaguško jezero, kjer je pred leti ambicije za razvoj turizma imel tudi nekdanji smučarski zvezdnik Marc Girardeli, a mu je pač zagodla naša toga zakonodaja, in vse skupaj je splavalo po vodi. Kljub temu lepo Blaguško jezero, obkroženo z gozdovi in neokrnjeno naravo, dober streljaj od občinskega središča Svetega Jurija ob Ščavnici, z ene, ter Pomurske avtoceste, z druge strani, kar solidno, vsaj v poletnem času, služi v svoje turistične namene. In med naravnimi lepotami, ribolovom, taborjenjem..., Blaguško jezero in njegova okolica nudi tudi neverjetne živalske vrste, ki jih lahko občudujemo, predvsem na stotine različnih vrst ptic, med katerimi tudi labode, ki so se nekako udomačili v tem mirnem in tihem območju. A žal, nekomu so tudi labodi trn v peti.

„Že nekaj let opazujem te čudovite bele ptice v Blaguškem jezeru. Mnogi smo se na njih navezali, saj nam nudijo pravo idilo. So nekakšen obliž na vsakodnevne tegobe in težave, ki jih nam nudi breme življenja, predvsem krize. A žal, podobno kot marsikomu v življenju, tudi tem našim lepim labodom, se v zadnjih dveh letih ne godi tako kot bi se moralo in želelo. Prejšnje leto je samica ostala sama, prav v času, ko je parček dobil mladiče. In tudi ti so žalostno končali. Nekdo je posegel v usodo te srečne družinice. Istega leta si je skrbna mamica privedla novega partnerja, da se je letos življenje labodje družine začelo na novo. A glej ga zlomka; Tudi novi partner domače labodke ni dolgo užival v tem mirnem jezeru. Kake tri tedne je tudi on odšel za prvim, enostavno ga je nekdo pokončal, bodisi ga je umoril ali pa zastrupil. Malo za tem, ko so dobri ljudje mislili, da je že vsega konec, pa je samička iz svojega zavetišča, v zgornjem delu jezera, kje stalno gnezdi priplavala z osmimi mladički. In sedaj mora sama pridno delati, da nahrani te lačne kljunčke“, nam je žalostno usodo labodov iz Blaguškega jezera predstavljal veliki ljubitelj živali, zlasti vseh vrst ptic, podjetnik Franc Pelcl iz Okoslavcev.

Še bolj razočaran in žalosten je Karel Zorman iz bližnjih Terbegovcev, ki nima veliko, a še tisto kar ima vsakodnevno deli z labodjimi revčki. Vsak dan jim prinese več kruha, kot ga sam zaužije, saj pravi: „Ljudje smo, kot ptice“. In to bo gotovo držalo, enako drži tisto, kar pravi Karlek, ki je tri leta tudi poklicno skrbel za labode in sploh za Blaguško jezero, kjer je preko javnih del bil zaposlen pri košnji in urejanju okolice. Takrat je še bolj vzljubil vse živali v okolici, še posebej pa so mu k srcu prirasli labodi. „Hudo mi je, da se to dogaja. Zamislite si kako je človeku, ki danes krmi te lepe ptice, jutri pa jih gleda, kako jih potok odnaša mrtve. Le redki si lahko predstavljamo kako so to pametne ptice, kar še posebej potrjuje samica, ki je lani ostala brez samčka in je nekega dne odšla iskat fanta. Čez dva tri dni je že prišla nazaj in imela je svojega partnerja, ki je žal tudi pokončan. Upam vsaj, da bodo ti malčki preživeli in da se bodo ustalili, a kaj ko nepridipravi očitno ne želijo, da bi tukaj imeli labode. Težko kogarkoli obdolžiš, a menim da so bržkone na delu objestneži – vandali, ki jim nič ni sveto. Seveda so tukaj tudi nekateri, k sreči redki ribiči, ki jih moti, da se labodi približajo ko nekdo ribi. A če vemo, da labodi ne jedo rib potem ne morem razumeti teh ljudi“, nam je žalostno razlagal Karel Zorman, ki bo še naprej skrbel za labode ob Blaguškem jezeru, morebitne očividce pa naproša, da naj policiji sporočijo, kdo je zmožen ubiti ali zastrupiti nedolžne ptiče.

Blaguško jezeri je sicer umetno akumulacijsko v naselju Blaguš v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Zgrajeno je bilo med leti 1961-63 z zajezitvijo Blaguškega potoka, z namenom, da bi se v jesenskem in pomladanskem dežju zbirala odvečna voda in v poletni suši namakala polja. Danes služi jezero, ki se razprostira na osmih hektarjih in je maksimalno globoko do deset metrov, predvsem ribolovu in tudi kopanju. Žal se je v pol stoletja njegovega obstoja, v jezeru utopilo več deset kopalcev. V jezeru živijo krapi, ščuke, smuči, somi, ploščiči, šarenke, rdečeperke in sončni ostriži, a tudi neštete vrste ptičev, med katerimi tudi labodi. Torej, bolj kot ne, velika avtohtona ptica, ki je žal očitno nekomu na poti.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Komu so napoti labodi na Blaguškem jezeru?