Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Psička Pivi je spet pri svojem Marku!
Ljubezen do lastnika je psičko iz Ljubljane pripeljala k prijatelju v dom starejših Radenci, kjer so živali del terapije za stanovalce
Gotovo so redki ljudje, ki še niso slišali za rek: Kdor sovraži živali, niti človeka nima rad! In ta rek bi moral vedno bolj veljati tudi v praksi, kajti človek si pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. K sreči velika večina ljudi vseeno spoštuje tudi živali kot enakopravna živa bitja, ki jih nihče ne sme ogrožati. Ob tem je med nami vedno več ljudi, ki ljubijo tudi živali, slednje pa so nekaterim onemoglim, ostarelim in obolelim, celo pravi terapevti pri zdravljenju osamljenosti, onemoglosti in celo nekaterih bolezni, kar se še posebej občuti v domovih za ostarele in drugih podobnih ustanovah.
Prav zato v Domu starejših občanov Radenci (DOSOR), seveda pod določenimi pogoji, stanovalci lahko imajo zraven tudi kakšnega izmed svojih ljubljenčkov, ki jim lajša odhod iz domačega ognjišča.
...Marku se je spet vrnil nasmeh na obraz...
V tej prijetni ustanovi, kjer odlično skrbijo za okoli 170 stanovalcev, ki jesen življenja preživljajo med prijaznim in prijetnim osebjem, se namreč zavedajo kaj nekaterim ljudem pomeni njihova žival. Zato ne preseneča, da imajo nekateri stanovalci ob sebi kakšnega kužka ali muco, ki jim lajšajo vsakodnevno življenje. In prav njegova prijateljica – psička, je v zadnjih dneh polepšala življenje stanovalca DOSOR-ja Marka Jenka, ki je iz Ljubljane v Radence prišel marca letos. Bilo mu je kar težko, saj je vajen svojih prijateljev, posebej pa ga je motilo, da je v Ljubljani pustil štirinožno prijateljico. Sedaj pa ga je izjemno razveselila prijateljica Sara, ko mu je iz Ljubljane pripeljala njegovo psičko Pivi, za katero je začasno skrbela. Po več kot treh mesecih je bilo novo srečanje za oba veselo, izjemno veselo. To je Marka znova vrnilo v staro razpoloženje in čeprav je invalidna osebnost, se znova odlično počuti in njegovi sostanovalci ter zaposleni v Dosorju ugotavljajo, da je to sedaj drug človek. Torej, potrebno je bilo le malo dobre volje vodstva doma, da se je razpoloženje človeka močno izboljšalo.
„Ob včerajšnjem obisku sem pri njima ugotovila, da je psička zelo navezana na Marka, saj ga je z očmi spremljala na vsakem koraku oz. je opazovala vsak njegov gib. Je nadvse prijazna, čeprav je bila prvi hip malo nezaupljiva, kar v povsem novem okolju zagotovo ne preseneča. A danes se je tudi mene zelo razveselila in mi je dala tačko. Z gospodom hodita na sprehode, in sicer jo prve dni navaja na okolico DOSOR-ja, kasneje pa se bosta podala tudi v park“, nam pove Nada Verdev, vodja administracije v Dosorju, ki dodaja, da je psička Pivi že vzpostavila odlične stike tudi z drugimi stanovalci, zaposlenimi ter tudi živalmi. Na terasi prvega nadstropja doma sta si z zdomsko muco Žužo, že razdelili »teritorij« - vsaka ima polovico terase. „DOSOR - dom starejših občanov Radenci od vsega začetka omogoča sobivanje s hišnim ljubljenčkom. Tako je že peto leto pri nas psička Bači. Doslej smo v DOSOR-ju imeli tudi psičko Neli in psička Čarlija, pa dve muci. Seveda je bivanje živali možno pod določenimi pogoji in tudi velikost pri tem ni nepomembna ter seveda število – mogoče je bivanje največ pet živali hkrati. Seveda živali niso v veselje le lastnikom, temveč tudi večini sostanovalcev in zaposlenim“, pravi direktorica Dosorja Mateja Hauser.
V Dosorju se sicer zavedajo, kako živali pozitivno vplivajo na ljudi, še zlasti starostnike v domovih in drugih zavodih. „Živali stanovalcem v življenju v domu znova vnesejo radost in toplino ter domačnost. Tovrstni ljubljenci pomagajo stanovalcem odpravljati ali vsaj zmanjšati motnje na področju fizičnega, psihičnega in socialnega dobrega počutja. Že samo božanje mehkega kožuha deluje na stanovalca izredno sproščujoče. Hišne živali so odlične pri zadovoljevanju človekovih potreb po pozornosti, telesnemu stiku, ljubkovanju. Male živali imajo vsesplošni pomirjevalni učinek na stanovalce. Povečajo tudi občutek skupinske pripadnosti, tako, da ljudje lažje navezujejo stike z drugimi. Še posebej pomembna in specifična sprememba pa je izboljšanje depresivnega razpoloženja“, poudarjajo v radenskem Dosorju.
Tukaj si lahko ogledate slike.
