Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Stric zbolel, Lady potrebuje nov dom
Ljubitelji živali skušajo najti nov dom in nove lastnike za lepo nemško ovčarko
Idrija – V teh vročih dopustniških dneh, ko mnogi „lastniki“ pred odhodom na dopust enostavno pozabijo na svoje štirinožne prijatelje, in ko je na svet privekalo veliko neželenih mladičev – psov in mačk, imajo izjemno veliko dela aktivisti društev za zaščito živali po vsej državi, ter seveda vsi ljubitelji živali in drugi ljudje dobre volje. Mnogi ne morejo razumeti, kako nekateri zanemarjajo in mučijo nedolžne živali, kako jim ne priskrbijo niti najosnovnejših pogojev za življenje, jim ne ponudijo niti hrane, sveže vode in sprehode, sploh pa ne morejo razumeti, da omogočajo živalim razmnoževanje, namesto da bi jih kastrirali oz. sterilizirali. In dokler bo po državi toliko takšnih ljudi, ki jih niti ustrezna zakonodaja ne prebudi, bodo ljubitelji živali vedno imeli veliko dela.
A kljub temu, da gre za volonterje in prostovoljce pravi ljubitelji živali, še zlasti aktivisti različnih društev za zaščito živali prosijo državljane, da naj so pozorni na trpinčenje ali kakšnega drugega zanemarjanje živali in to sporočajo, bodisi njim ali še bolje uradnim veterinarjem (veterinarskim inšpektorjem) ali policistom.
Tudi ko bo prijav manj, bodo ljubitelji živali še naprej imeli veliko dela, predvsem z iskanjem novih domov za zapuščene oz. zavržene štirinožce. In med drugimi poteka trenutno tudi praktično vseslovenska akcija iskanja novega doma in novega lastnika za lepo psičko Lady iz rudarske Idrije. Psička Lady je živela z skrbnikom na griču, kjer si je postavil vikendico. »Tam je res lepo, par hiš, ostalo pa sama narava daleč naokoli. Večkrat sta šla na sprehod, tako da jo je spustil s povodca in sta šla po gozdu. Zdaj, že skoraj leto nazaj, je težko zbolel. Preselil se je nazaj v Idrijo, kjer imajo manjše stanovanje. Za nemško ovčarko enostavno ni prostora, pa tudi navajena ni življenja v stanovanju. Stara je namreč 6 let in vse življenje biva zunaj“, razlaga nečakinja Ana, sicer velika ljubiteljica štirinožnih prijateljev in aktivistka v društvu za zaščito živali.
Psičko je v nadaljevanju predvsem hranil sosed, občasno so tudi domači šli gor na grič, da so jo malo spustili, da se je razgibala. A to enostavno ni dovolj. Psička pa ostaja na vikendici sama. Obiski čez vikend so enostavno premalo. Je zelo prijazna, cartljiva in zelo pogreša človeško družbo. Prav hudo je gledati, kako se razveseli človeka, očke se ji zasvetijo in potem je spet strašno žalostna, ko vidi, da odhajamo. Tudi lastniku in vsej družini je hudo. Problem je, da je stara 6 let in le malo kdo bi posvojil tako staro psičko (ali smo torej ljudje pri dobrih štiridesetih prestari? op. p.). Ker pa je že celo življenje zunaj, si nadvse želim, da bi našla kak dom z velikim ograjenim dvoriščem, kjer bi se lahko po mili volji sprehajala, ter človeka, ki bi jo po sem in tja pobožal, in ji dal vedet, da ni sama. Tudi nekaj vzgoje bo potrebovala, če bi jo lastniki radi peljali kam ven. Ni zahtevna, hrepeni le po gibanju in človeški družbi. Pred sabo ima še vsaj pol življenja“, dodaja Ana, ki si resno želi, da bi psička čim prej našla dom in nehala samevati. Verjame, da si nekdo z dovolj velikim dvoriščem želi prijazno lepo psičko, ki ni preveč zahtevna. Kljub vsemu je ne bodo oddali na "verigo" ali v "boks". In če bi kdo želel polepšati življenje sebi in dobri prijateljici, naj pokliče Ano na številko: 040 752 937, ali pa piše na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Torej, žalostna zgodba, za katero bi želeli, da se čim prej konča veselo, in da bi Lady lahko spet zaživela svoje polno pasje življenje. To je, ob njenem žalostnem pogledu, najmanj kar ji lahko privoščimo...
Tukaj si lahko ogledate slike.
