Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lovsko "odrešeništvo" ranjene srnice

 

Na Primorskem so znova obravnavali nezaslišan zločin nad nedolžnim živim bitjem, tokrat nad srnico

Ubita srnaNova vas – Potem ko je pred nekaj dnevi koprska sodnica na zaporno kazen obsodila mučitelja psa Štelja Jurinčiča iz Boršta (mimogrede ne drži, da je to bila prva obsodba na zaporno kazen, saj so v Lendavi že pred leti, za tovrstno kaznivo dejanje domačina obsodili na tri mesece zapora op.p.), so na Primorskem bili deležni novega nezaslišanega mučenja nedolžnega živega bitja, tokrat srnice.

Kaznivo dejanje za katero ni opravičila naj bi v kraju Nova vas nad Dragonjo, storil lovec iz okolice Dragonje, priča vsega skupaj pa kar predsednica Obalnega društva proti mučenju živali (ODPMŽ) Andrea Bogataj Krivec, ki je enako kot številni aktivisti različnih društev za zaščito živali, ljubitelji živali in mnogi drugi, ogorčena nad aroganco domnevno lovca iz omenjenega kraja.

Čemu zabadanje noža v vrat nemočne živali?

„V soboto, 27. avgusta, okrog polnoči smo sedeli na vrtu hiše v Novi vasi. Najprej smo zaslišali silovito zaviranje avtomobila, ki je skozi vas zapeljal z neustrezno hitrostjo. Par minut za tem se je zaslišalo krike trpeče živali. S kolegom sva stekla na kraj dogodka in ugotovila, da je moški povozil srnico. Nato ji je skušal prerezati vrat z nožem, ki očitno ni rezal. Srnici je zabadal nož v vrat. Ko se mu je zdelo, da je opravil svoje delo, jo je vrgel v travo ob cesti, ona pa je vstala in spet padla na cesto. Nakar je še nekajkrat ponovil dejanje zabadanja noža v vrat. Ko smo ga opozorili, češ kaj vendar počne, je začel s svojim arogantnim nastopom. Povedal je, da ima izkaznico, kako je treba žival odrešiti, češ da kako ne vidimo, da ima zlomljeno hrbtenico. Nato je še kričal, češ, kdo nas je klical, naj se ne vmešavamo, da nam bo že on pokazal kdo je, da bomo mi že videli...“, razlaga Andrea, ki je nemudoma poklicala policijo.

Sama pa je dodala, kako je gospoda najbolj skrbelo, da je treba srnico čim prej „otrebiti“, ker, da drugače meso ne bo več dobro. Toda predsednica ODPMŽ mu, skupaj s kolegom, ni dovolila odpeljati srnice, čeprav sta prišla s prijateljem z dvema samokolnicama. „Zahtevali smo, da počakamo policijo. Gospod je svoj avto, pred prihodom policistov, umaknil s kraja nesreče. Nato je prišel policist, ki očitno ni bil najbolj vešč postopka. Glede na to, da srne nismo smeli odpeljati sem prosila za obdukcijo kadavra in vpis v policijski zapisnik. Voznik je trdil, da je vozil 20 km/h, da se je ustavil, in da se mu je srna zaletela v avto. Glede na sledi avtomobilskih gum na cesti ter vonja po zažganih gumah bi mu to težko kdo verjel. No, ker je umaknil avto, menda ni bilo več moč izmeriti zavorne razdalje. Pa pustimo to, v naši državi imajo itak lovci vse pravice nad živalmi. Očitno mislijo, da imajo tudi vse pravice nad izživljanjem nad živalmi“, razlaga Andrea Bogatja Krivic, kateri ni sporno to, da je gospod srno povozil, saj se to lahko zgodi vsakemu od nas.

„Sporno mi je predvsem dejstvo, na kakšen barbarski način ji je vzel življenje. Gre za človeka, ki ne ve, kaj pomeni beseda sočutje. Glede na to, da živi 100 m od kraja nesreče in je ocenil, da je treba srno "odrešiti", bi lahko stopil do doma in to opravil profesionalno. Nisem tak strokovnjak kot je gospod lovec, a bila sem že priča marsikateri ranjeni divji živali. Iskreno ocenjujem, da je bila srnica v šoku od luči avtomobila in bližine ljudi. Sicer pa bi imela možnost, da bi prišla k sebi in morda odkorakala nazaj v svoj dom. Nekoga je pač bolj mikalo njeno meso, kot njeno življenje. No, naj povem, da hranim rentgenske posnetke, ki dokazujejo, da srnica ni imela hujših poškodb, njena hrbtenica pa je bila popolnoma brezhibna. Življenje so mi prekrižali tudi lovci, ki jim je mar za živali, spoštovanja vredni ljudje. Žal pa je v njihovih vrstah preveč članov, ki imajo en in edini interes: Ubijanje“, je ogorčena Andrea Bogataj Krivec, predsednica ODPMŽ, ki jo še posebej boli, da je različnih načinov mučenja, zlorabe in ubijanja nedolžni živali vedno več...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Lovsko "odrešeništvo" ranjene srnice