Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Ali temu kužku nič ne manjka?
Ljubitelji živali ogorčeni nad ignoranco uradnih veterinarjev; Prepričani so, da je rešitev le v poostritvi zakonodaje, saj se posamezniki norčujejo iz nemočnih živih bitij
Stranice – Žalostni so aktivisti v društvih za zaščito živali, enako vsi slovenski ljubitelji živali, ko kljub mnogim preventivnim in tudi represivnim aktivnostim, po vsej državi, srečujejo vedno več žalostnih primerov nezaslišanega in nečloveškega trpinčenja nemočnih živih bitij.
Ob vsakodnevnem trpinčenju, zlorabi, zanemarjanju in tudi ubijanju nedolžnih živali, ki smo jim priča po vsej državi, je vse pogostejše vprašanje ljubiteljev živali: Kam gre naš svet? Prepričani so, da bi samo poostritev zakonodaje stanje nekoliko spremenilo, še zlasti, če bi odgovorni izvajali zakonodajo. Žal ljubitelji živali ugotavljajo, da tudi odgovorni, omenjajo zlasti uradne veterinarje (veterinarski inšpektorji), pogosto ne izvajajo svojega poslanstva, in so zaradi tovrstne ignorance še bolj razočarani.
In prav to se je konec prejšnjega tedna pripetilo zaščitnikom živali iz Društva Animal Angels Slovenia (DAAS), ki ima sedež v Ljubljani. Dobili so namreč anonimno prijavo o trpinčenju psa v Stranicah pri Slovenskih Konjicah. Že v petek so podali prijavo na VURS, jih tudi klicali in prosili, če lahko gredo na ogled. „Ker niso šli, sva šli v akcijo kot članici našega društva. In zadnji hip sem zbežala z kraja dogodka, saj me je lastnik lovil, ker me je opazil, da fotografiram ubogega psa. Šele takrat mi je bilo jasno, zakaj ni bilo odziva, ko sem zadevo prijavila policiji in VURS. Kar nekajkrat sem klicala in ni bilo odziva, policaji so mi celo rekli, da potrebujejo pisno prijavo, da dobijo patruljo iz Celja, ker ne moreta iti samo dva na kraj dogodka. Gospa iz VURS-a si tudi sama ni upala na kraj dogodka, brez spremstva policije. Torej vsi so se bali lastnika. Kljub temu, po poldrugi uri smo se končno vsi dobili - seveda sem jim zagrozila z mediji, drugače jih sploh ne bi bilo! Šli so na kraj dogodka. Z njimi nisem smela“, nam je razlagala Valerija Kršlin iz DAAS.
Po vrnitvi z ogleda, ji je veterinarska inšpektorica povedala, da „pes ni v življenjski ogroženosti, saj da ima le bradavico na čelu, s katere krvavi, ko se udari, pes pa je normalno rejen. Povedala sem ji, da prej, ko sem bila s kolegico, ni imel vode, ne hrane, pa je rekla, da jo je imel nekje ob hiši, in da nisem videla. Na vprašanje, če je kuža cepljen ali ne, je rekla, da, to pa ne ve, ker je bil doma samo oče, lastnik pa je sin, katerega ni doma in tega podatka ni pridobila. Ga pa bo, ko bo šla po nekaj dnevih ponovno na ogled, če je lastnik psa peljal veterinarju ali ne. Dodala je še, da ta podatek sedaj ni nujen, ker v tem primeru naj bi se šlo za življenjsko ogroženost psa, kar je ugotovila, da ni! Rekla sem ji, če je videla zanemarjeno in zavozlano dlako in je dodala, da pa je to normalno, ker so dolgodlaki psi lahko zavozlani in se ne pustijo vsi razčesati. Tudi uta ni v senci, a je to v redu, ker ima dovolj dolgo verigo, da odide v senco. Uta niti ni izolirana, ampak to je očitno o.k.?! V glavnem pes ostaja pri lastniku in le molim lahko, da se ga po vsem tem ne bo znebil“, je razočarana Valerija, ki pravi, da je še vedno pod stresom, saj je v zadnji sekundi speljala z avtom, ker naj bi lastnik psa že bil pri avtomobilu in hotel priti v tistem besu do nje!
Skupaj s kolegicami in drugimi ljubitelji živali si edino želim, da se zgodba izteče pozitivno za kužka. Zato je opustila pregon lastnika, ki jo je napadel, čeprav ni bila na njegovem ozemlju. Pravi pa, da je pes (na sliki) za takojšnjo zdravljenje, ne čez nekaj dni. „Kaj se bo zgodilo če bo prišlo do okužbe, evtanazija. Ne, ne, potrebno je nujno spremeniti zakonodajo“, je še dodala naša sogovornica, ki bo še naprej z enako mislečimi reševala nedolžne živali...
Tukaj si lahko ogledate slike.
{jgototop}{/jgototop}
