„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako rešiti male srnice, zajce, sove, race, lisičke...

 

Apel varuhov narave ter priznane prekmurske veterinarke in zaščitnice živali

SrnaGlede na to, da so pomladni meseci, še zlasti konec maja in celi junij, čas kotitve divjih živali, katere so zaradi številnih dejavnikov, še posebej zaradi ljudi samih, vedno bolj ogrožene, so upravičeni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev živali, da tudi ljudje naredimo kar največ lahko, da bi omenjene živali zaščitili. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živeli ob in med ljudmi, je gotovo tudi ugledna prekmurska veterinarka Smilja Nabergoj, dr. vet. med. iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj iz Moravskih Toplic, ki jo ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah. Za njo je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se v tem času kotitve in prihajanja novih živali na svet, dogaja v naravi, zlasti na območju Pomurja. Zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša "pihniti" na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje.

"V tem času, predvsem v drugi polovici maja in potem celi mesec junij, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, lisičke, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd. Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa v svoji nevednosti si mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne, ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenem. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka", pravi Smilja Nabergoj, dr. vet. med., in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. "Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa se kdo dotika živalce, se mama ne vrne. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave".

...začelo se je poleganje srnjadi...

Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhne srnice. "Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj jo lahko rešimo le, če je odrezana ena tačka, v nasprotnem pa ji samo lahko damo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil živalco takoj odpelje do veterinarja in od njega se pričakuje, da pokrije škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to", pravi Nabergojeva in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. "Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že komu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnjem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeške prisotnosti".

...pobiranje malih divjih živali je kaznivo dejanje...

Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. "Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj hranilno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi", je še dejala Smilja Nabergoj, dr. vet. med.

LOVCI PROSIJO LASTNIKE PSOV IN DRUGE LJUDI

Zelena bratovščina želi preprečiti vznemirjanje (in ubijanje) naraščaja prostoživečih živali

Člani osmih lovskih družin združenih v Zvezo lovskih družin Prlekije so že pred časom, predvsem preko krajevnih običajnih obvestil, na javnost naslovili posebno prošnjo s katero želijo, v času poleganja divjadi, preprečiti, njihovo uničevanje. Posebej so za previdnost prosili lastnike psov, kolesarje in vse druge uporabnike narave ter sploh vse ljudi. „Imamo srečo, da lahko živimo v Prlekiji, enem izmed najlepših okolišev Slovenije in to tudi izkoriščamo vsak po svoje, nekateri za tekanje, sprehajanje, kolesarjenje in drugo. Še nikoli do zdaj ni bila ponudba dejavnosti tako velika. Mi vsi živimo na istem svetu, vendar ta svet ne pripada samo nam. Na prosto živeče divje živali velikokrat pozabimo. Z našim intenzivnim, na hipe tudi agresivnim koriščenjem prostega časa v naravi, velikokrat zelo posegamo v njihov življenjski prostor. Na žalost obstajajo motokrosisti, kolesarji, konjeniki, sprehajalci, lastniki lovskih in domačih spuščenih psov, ki se zaradi tega ne obremenjujejo veliko", poudarjajo prleški lovci.

V iskanju novih še nevoženih poti, velikokrat kolesarji gorskih koles, motornih koles in skuterjev prodirajo v neokrnjeno naravo. Nekateri nočejo in ne želijo tega razumeti in se še samo smejijo in jim je očitno pretežko, da bi o tem vsaj malo razmislili. „Vse te aktivnosti se odvijajo v dnevni sobi prostoživečih divjih živali. Živali komaj pridejo do vsaj malo miru, saj jim vdiramo v njihov življenjski prostor. Prostor, ki je še ostal, pa se uničuje s cestami, drugimi posegi v naravo in ga je iz leta v leto manj. Letno pride na območju Prlekije do okrog 400 povozov srnjadi. Tragedije, ki se zgodi, ko mladič ostane brez njegove mame in mora zaradi tega umreti, si storilci ne morejo predstavljati. Zaradi tega apeliramo na vse odgovorne ljudi: Prosimo ostanite pri svojih sprehodih in vožnjah s kolesi, motornimi kolesi, skuterji na označenih poteh in cestah; Vzemite prosimo pse na povodec, še posebej zdaj, ko je mlada srnjad, prav tako mala poljska divjad še posebej nemočna; Prosimo mislite na to, da se živali odpravljajo prehranjevat ven ob večerih in takrat morajo velikokrat prečkati ceste. Zmanjšajmo hitrost vožnje. To leži na naši odgovornosti. Dajmo prosto živečim divjim živalim možnost, saj nimajo svojih lobijev in so zato odvisne od naše zaščite. Dajmo divjim živalim, da se v svojem miru prehranjujejo in vzgajajo svoje mladiče", poudarjajo člani prelške zelene bratovščine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Kako rešiti male srnice, zajce, sove, race, lisičke...