Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako rešiti male srnice, zajce, sove, race, lisičke...

 

Apel varuhov narave ter priznane prekmurske veterinarke in zaščitnice živali

SrnaGlede na to, da so pomladni meseci, še zlasti konec maja in celi junij, čas kotitve divjih živali, katere so zaradi številnih dejavnikov, še posebej zaradi ljudi samih, vedno bolj ogrožene, so upravičeni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev živali, da tudi ljudje naredimo kar največ lahko, da bi omenjene živali zaščitili. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živeli ob in med ljudmi, je gotovo tudi ugledna prekmurska veterinarka Smilja Nabergoj, dr. vet. med. iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj iz Moravskih Toplic, ki jo ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah. Za njo je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se v tem času kotitve in prihajanja novih živali na svet, dogaja v naravi, zlasti na območju Pomurja. Zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša "pihniti" na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje.

"V tem času, predvsem v drugi polovici maja in potem celi mesec junij, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, lisičke, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd. Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa v svoji nevednosti si mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne, ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenem. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka", pravi Smilja Nabergoj, dr. vet. med., in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. "Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa se kdo dotika živalce, se mama ne vrne. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave".

...začelo se je poleganje srnjadi...

Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhne srnice. "Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj jo lahko rešimo le, če je odrezana ena tačka, v nasprotnem pa ji samo lahko damo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil živalco takoj odpelje do veterinarja in od njega se pričakuje, da pokrije škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to", pravi Nabergojeva in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. "Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že komu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnjem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeške prisotnosti".

...pobiranje malih divjih živali je kaznivo dejanje...

Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. "Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj hranilno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi", je še dejala Smilja Nabergoj, dr. vet. med.

LOVCI PROSIJO LASTNIKE PSOV IN DRUGE LJUDI

Zelena bratovščina želi preprečiti vznemirjanje (in ubijanje) naraščaja prostoživečih živali

Člani osmih lovskih družin združenih v Zvezo lovskih družin Prlekije so že pred časom, predvsem preko krajevnih običajnih obvestil, na javnost naslovili posebno prošnjo s katero želijo, v času poleganja divjadi, preprečiti, njihovo uničevanje. Posebej so za previdnost prosili lastnike psov, kolesarje in vse druge uporabnike narave ter sploh vse ljudi. „Imamo srečo, da lahko živimo v Prlekiji, enem izmed najlepših okolišev Slovenije in to tudi izkoriščamo vsak po svoje, nekateri za tekanje, sprehajanje, kolesarjenje in drugo. Še nikoli do zdaj ni bila ponudba dejavnosti tako velika. Mi vsi živimo na istem svetu, vendar ta svet ne pripada samo nam. Na prosto živeče divje živali velikokrat pozabimo. Z našim intenzivnim, na hipe tudi agresivnim koriščenjem prostega časa v naravi, velikokrat zelo posegamo v njihov življenjski prostor. Na žalost obstajajo motokrosisti, kolesarji, konjeniki, sprehajalci, lastniki lovskih in domačih spuščenih psov, ki se zaradi tega ne obremenjujejo veliko", poudarjajo prleški lovci.

V iskanju novih še nevoženih poti, velikokrat kolesarji gorskih koles, motornih koles in skuterjev prodirajo v neokrnjeno naravo. Nekateri nočejo in ne želijo tega razumeti in se še samo smejijo in jim je očitno pretežko, da bi o tem vsaj malo razmislili. „Vse te aktivnosti se odvijajo v dnevni sobi prostoživečih divjih živali. Živali komaj pridejo do vsaj malo miru, saj jim vdiramo v njihov življenjski prostor. Prostor, ki je še ostal, pa se uničuje s cestami, drugimi posegi v naravo in ga je iz leta v leto manj. Letno pride na območju Prlekije do okrog 400 povozov srnjadi. Tragedije, ki se zgodi, ko mladič ostane brez njegove mame in mora zaradi tega umreti, si storilci ne morejo predstavljati. Zaradi tega apeliramo na vse odgovorne ljudi: Prosimo ostanite pri svojih sprehodih in vožnjah s kolesi, motornimi kolesi, skuterji na označenih poteh in cestah; Vzemite prosimo pse na povodec, še posebej zdaj, ko je mlada srnjad, prav tako mala poljska divjad še posebej nemočna; Prosimo mislite na to, da se živali odpravljajo prehranjevat ven ob večerih in takrat morajo velikokrat prečkati ceste. Zmanjšajmo hitrost vožnje. To leži na naši odgovornosti. Dajmo prosto živečim divjim živalim možnost, saj nimajo svojih lobijev in so zato odvisne od naše zaščite. Dajmo divjim živalim, da se v svojem miru prehranjujejo in vzgajajo svoje mladiče", poudarjajo člani prelške zelene bratovščine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Kako rešiti male srnice, zajce, sove, race, lisičke...