Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zakaj so slovenski ljubitelji živali pisali papežu

 

V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice so prepričani, da je papež Frančišek, podobno kot Frančišek Asiški, proti ubijanju in mučenju živali

Stanko ValpatičOstrožno pri Ponikvi - „Spoštovani  g. papež Frančišek! Ker ste vi prevzeli ime po Frančišku Asiškem, se obračamo na vas s prošnjo, da nam pomagate, da te informacije pridejo v javnost tudi preko cerkve, da podprete naše zavzemanje za živali, tako da resnico o odnosu do živali Asiškega in Jezusa, prenesete svetu, da to sporočilo pride do slehernega človeka. Prepričani smo, da bi mnogo ljudi lažje spremenilo način prehranjevanja, kar bi počasi pomenilo odrešitev za živali in naravo.

Torej vas prosimo, da se javno zavzamete za praznovanje božiča brez mesa, kakor tudi na splošno proti izkoriščanju in ubijanju živali, kot bi to naredil Asiški. Resnično si želimo, da bi prinesli osvoboditev za živali po vzoru Asiškega. V imenu živali, kakor tudi v imenu mnogih prijateljev živali, se veselimo  vašega odgovora, v upanju, da bo svet dobil še letos novo, še neslišano božično poslanico s strani cerkve, ki bo močno zazvenela z vseh prižnic po svetu in odmevala po vesolju: Praznujmo Jezusovo rojstvo brez klanja živali in se zberimo ter poveselimo ob božični večerji brez mesa...".

Pismo s takšno vsebino je v teh adventnih dneh, ko pričakujemo Božič, romalo v Vatikan. V imenu vseh slovenskih ljubiteljev živali in drugih ljudi, ga je podpisal Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živeli in njihove pravice. Veliki borec za pravice živali, predvsem proti njihovemu mučenju in ubijanju, doma iz Ostrožnega pri Ponikvi, poudarja, da nam je iz zgodovine znano, da je Frančišek Asiški zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos človeka do okolja in živali. V času, ko je živel sv. Frančišek, so žrtvovali ovce, misleč, da s tem častijo spomin na Jezusovo križanje. Vsakič, ko je sv. Frančišek opazil, da se pripravlja takšen obred, je rešil jagnje in skušal poučiti ljudi, da ubijanje nedolžnih živali ne vodi k Bogu. Tako piše v knjigi Mir vsem ljudem, avtorice Judy Carman.

„Nobenega dvoma ni, da je bil Frančišek Asiški, ki ga je cerkev kasneje razglasila za svetnika, proti ubijanju in mučenju živali. Iz mnogih zgodovinskih virov prav tako lahko izvemo, da tudi Jezus ni pustil ubijati živali in da je bil vegetarijanec. V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice smo že pisali prejšnjemu papežu. Žal, ni bilo odgovora, kar nas, iskreno rečeno, čudi.

Približuje se božični čas. To je čas, ko bodo mnogi kristjani praznovali rojstni dan Jezusa iz Nazareta,  čas, ko bo zunanji blišč, podkrepljen s cerkvenim ceremonijalom in veseljačenjem na račun malega Jezuščka, zopet prikril resnico o tem, da je božič dan, ko naj bi se spominjali Svetlobe, ki se je rodila med ljudi. Ljubezen do ljudi in živali je bilo poslanstvo, ki ga je nosil mož, ki se je pred 2000 leti rodil v hlevu med živalmi. Ljubezen in toplino betlehemskega hleva, ki ostaja simbol za enost med človekom in živalmi, smo ljudje spremenili v zaudarjajoče obrate množične prireje mesa. Čeprav je trpljenje živali v hlevih in klavnicah očem skrito, je tu.  Le z zavedanjem svojih napak in s spremembo vsakega posameznika je možen korak v smeri resnične enosti, ki jo tvorimo vsi ljudje, skupaj z živalmi, rastlinami in minerali", pravi Valpatič.

Po njegovem pdatki iz prejšnjih let kažejo, da se ravno okrog božiča in novega leta pokolje in poje največ živali. Kot že rečeno, mnogi zgodovinski viri jasno govorijo in kažejo, da Jezus ni dopuščal mučenja, izkoriščanja in ubijanja živali za prehrano. Njegovo stališče je bilo jasno, ko je osvobodil ujete ptice. Posvaril je mučitelja konj in opominjal gonjača kamel. Učil je, da so tudi živali Božje stvaritve, ki čutijo, občutijo, ki se veselijo življenja in niso tukaj za to, da bi jim človek povzročal trpljenje, jih izkoriščal ali celo ubijal in jedel. Zato si upravičeno zastavimo vprašanje: Ali bi se Jezus strinjal s tako krvavim praznovanjem ali bi takšno praznovanje odklonil? Najbolj očitna Jezusova ljubezen do živali je zapisana v dolgo skritem spisu Evangelij popolnega življenja, ki ga je v začetku prejšnjega stoletja objavil Anglež Qusley, in v brošuri društva Živalim sovražna Hieronimova Biblija.

„Preprosto rečeno, gre za veliko prikrivanje in ponarejanje Jezusovega odnosa do živali s strani Katoliške cerkve. Hieronim, ki je v  4. stoletju dobil nalogo od takratnega papeža, naj sestavi knjigo Vulgato, je dobro vedel, da je bil Jezus vegetarijanec, da je učil ljubezni do živali ter je nasprotoval, da bi jih ubijali. Kljub temu je Hieronim ta pomemben vidik Jezusovega nauka pri sestavljanju Vulgate, današnje Biblije, prikril, oziroma prevzel že ponarejene predloge. Ponarejanje Jezusovega nauka morajo milijoni živali vsak dan plačati s svojim življenjem, kajti napačno cerkveno učenje in ravnanje z živalmi so morale prevzeti državne inštitucije, ker je bila cerkev skozi zgodovino del oblasti in je odločala o vsem. Nešteto milijard živali je bilo od takrat prepuščenih hiranju v temnih hlevih in nato ubitih, preganjanih in  kruto postreljenih v gozdovih.  In ne pozabimo - živali so pred 2000 leti edine sprejele in pogrele dojenčka Jezusa. Da, živali v katerih bije srce, se pretaka topla kri in veje isti duh kot v nas, ljudeh. Ali je res pečen pujs, gos ali raca lahko zahvala za božič?" se sprašuje predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Stanko Valpatič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Zakaj so slovenski ljubitelji živali pisali papežu