Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zakaj so slovenski ljubitelji živali pisali papežu

 

V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice so prepričani, da je papež Frančišek, podobno kot Frančišek Asiški, proti ubijanju in mučenju živali

Stanko ValpatičOstrožno pri Ponikvi - „Spoštovani  g. papež Frančišek! Ker ste vi prevzeli ime po Frančišku Asiškem, se obračamo na vas s prošnjo, da nam pomagate, da te informacije pridejo v javnost tudi preko cerkve, da podprete naše zavzemanje za živali, tako da resnico o odnosu do živali Asiškega in Jezusa, prenesete svetu, da to sporočilo pride do slehernega človeka. Prepričani smo, da bi mnogo ljudi lažje spremenilo način prehranjevanja, kar bi počasi pomenilo odrešitev za živali in naravo.

Torej vas prosimo, da se javno zavzamete za praznovanje božiča brez mesa, kakor tudi na splošno proti izkoriščanju in ubijanju živali, kot bi to naredil Asiški. Resnično si želimo, da bi prinesli osvoboditev za živali po vzoru Asiškega. V imenu živali, kakor tudi v imenu mnogih prijateljev živali, se veselimo  vašega odgovora, v upanju, da bo svet dobil še letos novo, še neslišano božično poslanico s strani cerkve, ki bo močno zazvenela z vseh prižnic po svetu in odmevala po vesolju: Praznujmo Jezusovo rojstvo brez klanja živali in se zberimo ter poveselimo ob božični večerji brez mesa...".

Pismo s takšno vsebino je v teh adventnih dneh, ko pričakujemo Božič, romalo v Vatikan. V imenu vseh slovenskih ljubiteljev živali in drugih ljudi, ga je podpisal Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živeli in njihove pravice. Veliki borec za pravice živali, predvsem proti njihovemu mučenju in ubijanju, doma iz Ostrožnega pri Ponikvi, poudarja, da nam je iz zgodovine znano, da je Frančišek Asiški zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos človeka do okolja in živali. V času, ko je živel sv. Frančišek, so žrtvovali ovce, misleč, da s tem častijo spomin na Jezusovo križanje. Vsakič, ko je sv. Frančišek opazil, da se pripravlja takšen obred, je rešil jagnje in skušal poučiti ljudi, da ubijanje nedolžnih živali ne vodi k Bogu. Tako piše v knjigi Mir vsem ljudem, avtorice Judy Carman.

„Nobenega dvoma ni, da je bil Frančišek Asiški, ki ga je cerkev kasneje razglasila za svetnika, proti ubijanju in mučenju živali. Iz mnogih zgodovinskih virov prav tako lahko izvemo, da tudi Jezus ni pustil ubijati živali in da je bil vegetarijanec. V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice smo že pisali prejšnjemu papežu. Žal, ni bilo odgovora, kar nas, iskreno rečeno, čudi.

Približuje se božični čas. To je čas, ko bodo mnogi kristjani praznovali rojstni dan Jezusa iz Nazareta,  čas, ko bo zunanji blišč, podkrepljen s cerkvenim ceremonijalom in veseljačenjem na račun malega Jezuščka, zopet prikril resnico o tem, da je božič dan, ko naj bi se spominjali Svetlobe, ki se je rodila med ljudi. Ljubezen do ljudi in živali je bilo poslanstvo, ki ga je nosil mož, ki se je pred 2000 leti rodil v hlevu med živalmi. Ljubezen in toplino betlehemskega hleva, ki ostaja simbol za enost med človekom in živalmi, smo ljudje spremenili v zaudarjajoče obrate množične prireje mesa. Čeprav je trpljenje živali v hlevih in klavnicah očem skrito, je tu.  Le z zavedanjem svojih napak in s spremembo vsakega posameznika je možen korak v smeri resnične enosti, ki jo tvorimo vsi ljudje, skupaj z živalmi, rastlinami in minerali", pravi Valpatič.

Po njegovem pdatki iz prejšnjih let kažejo, da se ravno okrog božiča in novega leta pokolje in poje največ živali. Kot že rečeno, mnogi zgodovinski viri jasno govorijo in kažejo, da Jezus ni dopuščal mučenja, izkoriščanja in ubijanja živali za prehrano. Njegovo stališče je bilo jasno, ko je osvobodil ujete ptice. Posvaril je mučitelja konj in opominjal gonjača kamel. Učil je, da so tudi živali Božje stvaritve, ki čutijo, občutijo, ki se veselijo življenja in niso tukaj za to, da bi jim človek povzročal trpljenje, jih izkoriščal ali celo ubijal in jedel. Zato si upravičeno zastavimo vprašanje: Ali bi se Jezus strinjal s tako krvavim praznovanjem ali bi takšno praznovanje odklonil? Najbolj očitna Jezusova ljubezen do živali je zapisana v dolgo skritem spisu Evangelij popolnega življenja, ki ga je v začetku prejšnjega stoletja objavil Anglež Qusley, in v brošuri društva Živalim sovražna Hieronimova Biblija.

„Preprosto rečeno, gre za veliko prikrivanje in ponarejanje Jezusovega odnosa do živali s strani Katoliške cerkve. Hieronim, ki je v  4. stoletju dobil nalogo od takratnega papeža, naj sestavi knjigo Vulgato, je dobro vedel, da je bil Jezus vegetarijanec, da je učil ljubezni do živali ter je nasprotoval, da bi jih ubijali. Kljub temu je Hieronim ta pomemben vidik Jezusovega nauka pri sestavljanju Vulgate, današnje Biblije, prikril, oziroma prevzel že ponarejene predloge. Ponarejanje Jezusovega nauka morajo milijoni živali vsak dan plačati s svojim življenjem, kajti napačno cerkveno učenje in ravnanje z živalmi so morale prevzeti državne inštitucije, ker je bila cerkev skozi zgodovino del oblasti in je odločala o vsem. Nešteto milijard živali je bilo od takrat prepuščenih hiranju v temnih hlevih in nato ubitih, preganjanih in  kruto postreljenih v gozdovih.  In ne pozabimo - živali so pred 2000 leti edine sprejele in pogrele dojenčka Jezusa. Da, živali v katerih bije srce, se pretaka topla kri in veje isti duh kot v nas, ljudeh. Ali je res pečen pujs, gos ali raca lahko zahvala za božič?" se sprašuje predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Stanko Valpatič.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Zakaj so slovenski ljubitelji živali pisali papežu