V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Zlatovranka v Ledavski dolini
Robi Gjergjek spregovoril o že skoraj izumrli vrsti ptic
Zlatovranka, ki spada v Sloveniji med izumrle živalske vrste, je bila na Goričkem pred tremi desetletji dokaj pogosta. Potem pa je njeno število zaradi različnih vzrokov, predvsem spreminjanja kulturne krajine, začelo drastično upadati. Kdaj je nazadnje gnezdila niti ni znano. So pa ljubitelji ptic v lanskem letu v zgornji Ledavski dolini po dolgem času znova opazovali poizkus gnezdenja enega para, ki pa na žalost (še) ni bil uspešen... In ker gre za eno izjemno redko, če že ne izumrlo ptico, je Pomurska sekcija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, organizirala predavanje Robija Gjergjeka z naslovom Zlatovranka v Ledavski dolini.
Lepa zlatovranka je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja razširjena ne le po vsej vzhodni, ampak tudi marsikje v zahodni Sloveniji. Od takrat pa do danes pa je delila usodo vseh ptic, ki se hranijo z velikimi žuželkami. Tudi število parov, ki so gnezdili v Pomurju, se je, kot je povedal Gjergjek, iz desetletja v desetletje zmanjševalo. Med glavnimi razlogi zmanjševanja števila je spreminjanje kulturne krajine in uporaba pesticidov. So pa lani člani društva v zgornji Ledavski dolini po dolgem času lahko znova opazovali poskus gnezdenja enega para, ki pa ni bil uspešen. Za to, da bi spet ustvarili pogoje za njihovo gnezdenje pri nas, so organizirali tudi več aktivnosti in postavili gnezdilnice.
Po znanih podatkih je zlatovranka v Sloveniji nazadnje gnezdila v Slovenskih goricah leta 2005. Večina ornitologov je bila prepričanih, da je iz naših krajev izginila za vedno in jo bo moč videti le še v času selitve...Ob predavanju je predsednik Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Gregor Domanjko predstavil aktivnosti društva, med katerim je tudi prizadevanje ustvariti pogoje, da bi ptice, ki »jih ni več v Pomurju«, spet gnezdile med nami. Povabil pa je tudi obiskovalce predavanja, da jim pri njihovih aktivnostih pomagajo.
