Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brika in Prlečka skupaj na Kras

 

Nekdanja Slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič se je skupaj s podarjeno žrebico Briko iz Prlekije, preselila k fantu na Kras

BrikaAndreja Erzetič iz Vedrijana v Goriških Brdih, 14. Slovenska vinska kraljica, ki je slovenski vinsko dvor vodila v letu 2010, bo gotovo mnogim ostala v spominu, kot najbolj simpatična, prijazna in še posebej komunikativna kronana glava s sončne strani Alp. Ob tem ne gre prezreti, da je lepa Brika tudi potem ko je zapustila vinski dvor, ostala v družbi vina – še bolj profesionalno. Potem ko je diplomirala s področja vinogradništva in vinarstva na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, se je namreč zaposlila v največji slovenski vinogradniško – vinarski družbi P&F Jeruzalem Ormož (sedež v Ljubljani). Ob tem je zelo aktivna in prisotna na vseh dogodkih, takšnih in drugačnih dogodkih, povezanih s slovenskim vinarstvom ter družabnim življenjem sploh.

Andreja se je sicer zaljubila v Prlekijo in Jeruzalem, poleg vina in vinogradništva, tudi v pristne prleške kasaške konje, nenazadnje tudi v prisrčne ljudi iz Prlekije. „V minulih letih sem pogosto zahajala v Prlekijo, navduševali so me tamkajšnji ljudje, narava in vinsko kulinarična ponudba. Domov nisem šla brez steklenice šipona, ki me je vedno znova in znova prepričal s prijetno svežino ter sončnim in bogatim okusom in je zame pravi "Prleški žrebec". Ob tem sem kot velika ljubiteljica živali, že na začetku mojega kraljevanja, v letu 2010 od odličnega prleškega kasača in gostilničarja Dušana Zorka, kot darilo, dobila žrebičko, ki smo ji dali imel Brikca. In sedaj sva obe, jaz pristna Brika z Goriških, in ona prleška Brika, postali Krašovki. Z letošnjim februarjem sem se se namreč preselila na Kras, v Vrhovlje pri Sežani, k fantu Petru Vitezu, in iz Prlekije nam je žrebičko Briko, pripeljal Dušan Zorko, ki mi jo je podaril ter doslej skrbel za njo", nam veselo razlaga Andreja, kjer pa je najprej potrebna štalca...

Ko gre za štalco pa brez slednje vsaj prleške žrebičke Brikce ne bi nikoli bilo na Krasu, če ne bi bilo Andrejinega fanta Petra in še zlasti njegovega očeta Stojana Viteza, ki sta v bližini svoje hiše za Andrejino kobilo postavila štalco. "Sedaj, ko nama s Petrom primanjkuje čas, saj sva oba službeno kar zasedena, za Brikco skrbi moj tast Stojan Vitez, ki je ravno tako velik ljubitelj živali", razlaga Andreja, in dodaja, da žrebički Brikci dela družbo Lipicanka Alegra, katero si je sposodila od kolega, da Brikca vsaj na začetku ni sama. Andreja nam je tudi zaupala, da bo to pomlad v Vrhovljah pri Sežani, odprtje „Ranča Vitez".

Spomnimo, kako se je začela ljubezen med kronano glavo – Andrejo in njeno prleško Briko, Zorkovo žrebičko, ki se je pomladi 2010 skotila v hlevu Zorkovih v Borecih (Križevci pri Ljutomeru). Ko se je skotila je za botro naključno dobila dekle z drugega dela države, iz Goriških Brd. Pa še to ni bila navadna botra, temveč kronana glava, 14. Slovenska vinska kraljica, Andreja Erzetič iz Vedrijana v Goriških Brdih. Lepotica iz najzahodnejšega dela Slovenije, ki je januarja 2010, kot prva Brika, postala 14. Vinska kraljica Slovenije, se še posebej rada pohvali, da je v Prlekiji doživela prav posebno čast. Postala je botra čistokrvnemu kasaču, kobili katero je sedaj dobila v darilo, pri selitvi v nov dom, k fantu.

Vse skupaj se je sicer začelo aprila 2010, ko je nekdanja Vinska kraljica Slovenije, Tjaša (Koroša) Kos, Andrejo povabila na svečano podelitev priznanj vinarjev in 36. obletnico Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer. „Preden smo se udeležili dogodka, smo skupaj s Tjašo pohajkovali po Prlekiji. Želodčke pa smo si napolnili v gostilni Zorko v Borecih v neposredni bližini Križevec pri Ljutomeru, ki je poleg odličnih jedi znana tudi po odličnih konjih kasačih s katerimi uspešno tekmujejo doma in v tujini. Lastniku konj Dušanu Zorko, se je dan prej, preden sem prišla v Prlekijo rodilo žrebe. Ponudila se mi je priložnost, da bi ji postala botra. Z vso odgovornostjo in ponosom sem prevzela to vlogo in ji dala ime Brika. Tako sem dobila dodatno nalogo, da skupaj s promocijo vin skrbim tudi za promocijo konjev kasačev", se spominja Andreja, ki je že pred leti izrazila željo, da bi nekoč tudi sama rada  imela konja iz tega rodu. Pravzaprav pa žrebička Brika ali Prleška Brika, kot ji sedaj pravijo ni navadna žrebička, saj gre za rasno žival, ki bi najverjetneje dosegala izjemne rezultate. Njena mama je namreč švedska kobila Alv Dreaminfire, oče Diamon Way pa prihaja iz Nemčije.

Fotki Andreje iz službe je naredil  Marko Delbello Ocepek

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Brika in Prlečka skupaj na Kras