Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brika in Prlečka skupaj na Kras

 

Nekdanja Slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič se je skupaj s podarjeno žrebico Briko iz Prlekije, preselila k fantu na Kras

BrikaAndreja Erzetič iz Vedrijana v Goriških Brdih, 14. Slovenska vinska kraljica, ki je slovenski vinsko dvor vodila v letu 2010, bo gotovo mnogim ostala v spominu, kot najbolj simpatična, prijazna in še posebej komunikativna kronana glava s sončne strani Alp. Ob tem ne gre prezreti, da je lepa Brika tudi potem ko je zapustila vinski dvor, ostala v družbi vina – še bolj profesionalno. Potem ko je diplomirala s področja vinogradništva in vinarstva na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, se je namreč zaposlila v največji slovenski vinogradniško – vinarski družbi P&F Jeruzalem Ormož (sedež v Ljubljani). Ob tem je zelo aktivna in prisotna na vseh dogodkih, takšnih in drugačnih dogodkih, povezanih s slovenskim vinarstvom ter družabnim življenjem sploh.

Andreja se je sicer zaljubila v Prlekijo in Jeruzalem, poleg vina in vinogradništva, tudi v pristne prleške kasaške konje, nenazadnje tudi v prisrčne ljudi iz Prlekije. „V minulih letih sem pogosto zahajala v Prlekijo, navduševali so me tamkajšnji ljudje, narava in vinsko kulinarična ponudba. Domov nisem šla brez steklenice šipona, ki me je vedno znova in znova prepričal s prijetno svežino ter sončnim in bogatim okusom in je zame pravi "Prleški žrebec". Ob tem sem kot velika ljubiteljica živali, že na začetku mojega kraljevanja, v letu 2010 od odličnega prleškega kasača in gostilničarja Dušana Zorka, kot darilo, dobila žrebičko, ki smo ji dali imel Brikca. In sedaj sva obe, jaz pristna Brika z Goriških, in ona prleška Brika, postali Krašovki. Z letošnjim februarjem sem se se namreč preselila na Kras, v Vrhovlje pri Sežani, k fantu Petru Vitezu, in iz Prlekije nam je žrebičko Briko, pripeljal Dušan Zorko, ki mi jo je podaril ter doslej skrbel za njo", nam veselo razlaga Andreja, kjer pa je najprej potrebna štalca...

Ko gre za štalco pa brez slednje vsaj prleške žrebičke Brikce ne bi nikoli bilo na Krasu, če ne bi bilo Andrejinega fanta Petra in še zlasti njegovega očeta Stojana Viteza, ki sta v bližini svoje hiše za Andrejino kobilo postavila štalco. "Sedaj, ko nama s Petrom primanjkuje čas, saj sva oba službeno kar zasedena, za Brikco skrbi moj tast Stojan Vitez, ki je ravno tako velik ljubitelj živali", razlaga Andreja, in dodaja, da žrebički Brikci dela družbo Lipicanka Alegra, katero si je sposodila od kolega, da Brikca vsaj na začetku ni sama. Andreja nam je tudi zaupala, da bo to pomlad v Vrhovljah pri Sežani, odprtje „Ranča Vitez".

Spomnimo, kako se je začela ljubezen med kronano glavo – Andrejo in njeno prleško Briko, Zorkovo žrebičko, ki se je pomladi 2010 skotila v hlevu Zorkovih v Borecih (Križevci pri Ljutomeru). Ko se je skotila je za botro naključno dobila dekle z drugega dela države, iz Goriških Brd. Pa še to ni bila navadna botra, temveč kronana glava, 14. Slovenska vinska kraljica, Andreja Erzetič iz Vedrijana v Goriških Brdih. Lepotica iz najzahodnejšega dela Slovenije, ki je januarja 2010, kot prva Brika, postala 14. Vinska kraljica Slovenije, se še posebej rada pohvali, da je v Prlekiji doživela prav posebno čast. Postala je botra čistokrvnemu kasaču, kobili katero je sedaj dobila v darilo, pri selitvi v nov dom, k fantu.

Vse skupaj se je sicer začelo aprila 2010, ko je nekdanja Vinska kraljica Slovenije, Tjaša (Koroša) Kos, Andrejo povabila na svečano podelitev priznanj vinarjev in 36. obletnico Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer. „Preden smo se udeležili dogodka, smo skupaj s Tjašo pohajkovali po Prlekiji. Želodčke pa smo si napolnili v gostilni Zorko v Borecih v neposredni bližini Križevec pri Ljutomeru, ki je poleg odličnih jedi znana tudi po odličnih konjih kasačih s katerimi uspešno tekmujejo doma in v tujini. Lastniku konj Dušanu Zorko, se je dan prej, preden sem prišla v Prlekijo rodilo žrebe. Ponudila se mi je priložnost, da bi ji postala botra. Z vso odgovornostjo in ponosom sem prevzela to vlogo in ji dala ime Brika. Tako sem dobila dodatno nalogo, da skupaj s promocijo vin skrbim tudi za promocijo konjev kasačev", se spominja Andreja, ki je že pred leti izrazila željo, da bi nekoč tudi sama rada  imela konja iz tega rodu. Pravzaprav pa žrebička Brika ali Prleška Brika, kot ji sedaj pravijo ni navadna žrebička, saj gre za rasno žival, ki bi najverjetneje dosegala izjemne rezultate. Njena mama je namreč švedska kobila Alv Dreaminfire, oče Diamon Way pa prihaja iz Nemčije.

Fotki Andreje iz službe je naredil  Marko Delbello Ocepek

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Brika in Prlečka skupaj na Kras