Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Brika in Prlečka skupaj na Kras

 

Nekdanja Slovenska vinska kraljica Andreja Erzetič se je skupaj s podarjeno žrebico Briko iz Prlekije, preselila k fantu na Kras

BrikaAndreja Erzetič iz Vedrijana v Goriških Brdih, 14. Slovenska vinska kraljica, ki je slovenski vinsko dvor vodila v letu 2010, bo gotovo mnogim ostala v spominu, kot najbolj simpatična, prijazna in še posebej komunikativna kronana glava s sončne strani Alp. Ob tem ne gre prezreti, da je lepa Brika tudi potem ko je zapustila vinski dvor, ostala v družbi vina – še bolj profesionalno. Potem ko je diplomirala s področja vinogradništva in vinarstva na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, se je namreč zaposlila v največji slovenski vinogradniško – vinarski družbi P&F Jeruzalem Ormož (sedež v Ljubljani). Ob tem je zelo aktivna in prisotna na vseh dogodkih, takšnih in drugačnih dogodkih, povezanih s slovenskim vinarstvom ter družabnim življenjem sploh.

Andreja se je sicer zaljubila v Prlekijo in Jeruzalem, poleg vina in vinogradništva, tudi v pristne prleške kasaške konje, nenazadnje tudi v prisrčne ljudi iz Prlekije. „V minulih letih sem pogosto zahajala v Prlekijo, navduševali so me tamkajšnji ljudje, narava in vinsko kulinarična ponudba. Domov nisem šla brez steklenice šipona, ki me je vedno znova in znova prepričal s prijetno svežino ter sončnim in bogatim okusom in je zame pravi "Prleški žrebec". Ob tem sem kot velika ljubiteljica živali, že na začetku mojega kraljevanja, v letu 2010 od odličnega prleškega kasača in gostilničarja Dušana Zorka, kot darilo, dobila žrebičko, ki smo ji dali imel Brikca. In sedaj sva obe, jaz pristna Brika z Goriških, in ona prleška Brika, postali Krašovki. Z letošnjim februarjem sem se se namreč preselila na Kras, v Vrhovlje pri Sežani, k fantu Petru Vitezu, in iz Prlekije nam je žrebičko Briko, pripeljal Dušan Zorko, ki mi jo je podaril ter doslej skrbel za njo", nam veselo razlaga Andreja, kjer pa je najprej potrebna štalca...

Ko gre za štalco pa brez slednje vsaj prleške žrebičke Brikce ne bi nikoli bilo na Krasu, če ne bi bilo Andrejinega fanta Petra in še zlasti njegovega očeta Stojana Viteza, ki sta v bližini svoje hiše za Andrejino kobilo postavila štalco. "Sedaj, ko nama s Petrom primanjkuje čas, saj sva oba službeno kar zasedena, za Brikco skrbi moj tast Stojan Vitez, ki je ravno tako velik ljubitelj živali", razlaga Andreja, in dodaja, da žrebički Brikci dela družbo Lipicanka Alegra, katero si je sposodila od kolega, da Brikca vsaj na začetku ni sama. Andreja nam je tudi zaupala, da bo to pomlad v Vrhovljah pri Sežani, odprtje „Ranča Vitez".

Spomnimo, kako se je začela ljubezen med kronano glavo – Andrejo in njeno prleško Briko, Zorkovo žrebičko, ki se je pomladi 2010 skotila v hlevu Zorkovih v Borecih (Križevci pri Ljutomeru). Ko se je skotila je za botro naključno dobila dekle z drugega dela države, iz Goriških Brd. Pa še to ni bila navadna botra, temveč kronana glava, 14. Slovenska vinska kraljica, Andreja Erzetič iz Vedrijana v Goriških Brdih. Lepotica iz najzahodnejšega dela Slovenije, ki je januarja 2010, kot prva Brika, postala 14. Vinska kraljica Slovenije, se še posebej rada pohvali, da je v Prlekiji doživela prav posebno čast. Postala je botra čistokrvnemu kasaču, kobili katero je sedaj dobila v darilo, pri selitvi v nov dom, k fantu.

Vse skupaj se je sicer začelo aprila 2010, ko je nekdanja Vinska kraljica Slovenije, Tjaša (Koroša) Kos, Andrejo povabila na svečano podelitev priznanj vinarjev in 36. obletnico Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer. „Preden smo se udeležili dogodka, smo skupaj s Tjašo pohajkovali po Prlekiji. Želodčke pa smo si napolnili v gostilni Zorko v Borecih v neposredni bližini Križevec pri Ljutomeru, ki je poleg odličnih jedi znana tudi po odličnih konjih kasačih s katerimi uspešno tekmujejo doma in v tujini. Lastniku konj Dušanu Zorko, se je dan prej, preden sem prišla v Prlekijo rodilo žrebe. Ponudila se mi je priložnost, da bi ji postala botra. Z vso odgovornostjo in ponosom sem prevzela to vlogo in ji dala ime Brika. Tako sem dobila dodatno nalogo, da skupaj s promocijo vin skrbim tudi za promocijo konjev kasačev", se spominja Andreja, ki je že pred leti izrazila željo, da bi nekoč tudi sama rada  imela konja iz tega rodu. Pravzaprav pa žrebička Brika ali Prleška Brika, kot ji sedaj pravijo ni navadna žrebička, saj gre za rasno žival, ki bi najverjetneje dosegala izjemne rezultate. Njena mama je namreč švedska kobila Alv Dreaminfire, oče Diamon Way pa prihaja iz Nemčije.

Fotki Andreje iz službe je naredil  Marko Delbello Ocepek

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Brika in Prlečka skupaj na Kras