Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rešimo mucki!

 

Pismo s prošnjo za pomoč mačkam

Pozdravljeni,

Muckipišem vam glede dveh prostoživečih mačk iz Kopra, ki jima že od decembra 2013 iščem novo namestitev oz. dom. Trini je pozitivna na virus FIV, Ghetto na FeLV in ima diafragmatsko hernijo.Trini gre v naročje vsakemu tujcu, Ghetto pa je zelo plašen in se mu moraš mirno približati, včasih se pusti pobožati. V tem času sem pisala in poklicala res veliko število ljudi in društev po vsej Sloveniji, pa se obračam tudi na vas.

V petek, 28.02.2014 smo s pomočjo Ljubljanskega društva Mačjelovka, dobili le 14 dnevno namestitev, torej izključno do 14.marca. Trini in Ghetto, sta več kot 3 leta domovala ob pisarni Intereurope, v Kopru. Decembra 2013 je inšpektor Elektra Primorska zahteval njuno odstranitev iz prostora transformacijske postaje,v katerem sta iskala zavetje pred mrazom oz. mačkama prepovedal vstop v ta prostor.

Zadevo smo uredili v nekaj dneh in sicer tako, da smo jima postavili kartonasti hiški pred pisarno in jima zagotovili topel in suh prostor, ki sta ga od prvega dne redno uporabljala in zaradi česar nista več zahajala v neprimerno zavarovan prostor trafo postaje ter s tem ogrožala sebe in drugih. Istočasno sem Obalno društvo prosila, da pošljejo dopis na Intereuropo. Dopis, kateri ni zalegel, so sicer poslali, vendar se mi od tedaj, žal, ne oglašajo več. Ko so nam na Intereuropi postavili ultimat, da morata mački kljub našim ukrepom, takoj proč, v nasprotnem primeru bodo sami poskrbeli za to, na kakršenkoli način, sem drugo Obalno društvo prosila, da pošljejo dopis, da pridobimo na času; dejali so naj dopis sama sestavim in priskrbim kontakte, kamor naj pošljejo, vendar ga žal niso poslali.

Nato sem dopise pošiljala na vse možne službe Intereurope in na Vurs, dokler mi ni odpisal vodja Pravne službe Intereurope in nam odobril 3 dni časa, da ju odstranimo. Takrat je kolegica prostovoljka, priskrbela edino rešitev; enomesečni hospital na kliniki Tristo kosmatih, ki se je po 10 dnevih končal z ultimatom s strani dr. Selanove, da mora Ghetto, ker je zaprt v kletki pod hudim stresom, ves čas tulil in zato težko dihal, v 2 dneh proč, v nasprotnem primeru, ga bo s pomočjo veterinarskega inšpektorata evtanazirala, ker je dejansko trpel. Takrat nam je društvo Mačjelovka ponudilo 14 dnevno namestitev.

Tretje Obalno društvo predlaga evtanazijo, kljub temu, da nihče od njiju ni v tako slabem zdravstvenem stanju.Torej na Obali, za njiju ne dobimo pomoči. Večina ostalih Slovenskih društev ( zlasti Mariborsko društvo) in prostovoljcev, so nam res hitro in srčno priskočili na pomoč, vendar, žal, samo z iskanjem namestitve oz. doma in ne nudenjem le tega.

Dr. Selanova je na dan njunega odhoda iz klinike zatrdila, da sta drugače oba zdrava, da normalo jesta, pijeta, urinirata in hodita na blato, kar se je pri začasni skrbnici izkazalo za resnico. Pri trenutni začasni skrbnici, je Ghetto tih in diha normalno, saj ni v kletki in je zato bolj sproščen. Vsaki dan pišem in kličem naokoli za njuno začasno ali stalno namestitev ( na naše stroške), vendar brez rezultatov. Če nam lahko kakorkoli pomagate, prosim, da to storite. Tudi zunanji boksi, če jih imate, bi nam eventuelno prišli prav, saj sta vajena bivanja na prostem, poleg tega, pa jaz izdelujem dobro izolirane hiške, ki kljubujejo tudi najhujši burji in bi jih lahko namestili v bokse.

Prilagam vam njuno fotografijo, Ghetto je belček, Trini pa tigrica.

Lepo pozdravljeni,

Doris Humar

040 773 777

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Rešimo mucki!