Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rešimo mucki!

 

Pismo s prošnjo za pomoč mačkam

Pozdravljeni,

Muckipišem vam glede dveh prostoživečih mačk iz Kopra, ki jima že od decembra 2013 iščem novo namestitev oz. dom. Trini je pozitivna na virus FIV, Ghetto na FeLV in ima diafragmatsko hernijo.Trini gre v naročje vsakemu tujcu, Ghetto pa je zelo plašen in se mu moraš mirno približati, včasih se pusti pobožati. V tem času sem pisala in poklicala res veliko število ljudi in društev po vsej Sloveniji, pa se obračam tudi na vas.

V petek, 28.02.2014 smo s pomočjo Ljubljanskega društva Mačjelovka, dobili le 14 dnevno namestitev, torej izključno do 14.marca. Trini in Ghetto, sta več kot 3 leta domovala ob pisarni Intereurope, v Kopru. Decembra 2013 je inšpektor Elektra Primorska zahteval njuno odstranitev iz prostora transformacijske postaje,v katerem sta iskala zavetje pred mrazom oz. mačkama prepovedal vstop v ta prostor.

Zadevo smo uredili v nekaj dneh in sicer tako, da smo jima postavili kartonasti hiški pred pisarno in jima zagotovili topel in suh prostor, ki sta ga od prvega dne redno uporabljala in zaradi česar nista več zahajala v neprimerno zavarovan prostor trafo postaje ter s tem ogrožala sebe in drugih. Istočasno sem Obalno društvo prosila, da pošljejo dopis na Intereuropo. Dopis, kateri ni zalegel, so sicer poslali, vendar se mi od tedaj, žal, ne oglašajo več. Ko so nam na Intereuropi postavili ultimat, da morata mački kljub našim ukrepom, takoj proč, v nasprotnem primeru bodo sami poskrbeli za to, na kakršenkoli način, sem drugo Obalno društvo prosila, da pošljejo dopis, da pridobimo na času; dejali so naj dopis sama sestavim in priskrbim kontakte, kamor naj pošljejo, vendar ga žal niso poslali.

Nato sem dopise pošiljala na vse možne službe Intereurope in na Vurs, dokler mi ni odpisal vodja Pravne službe Intereurope in nam odobril 3 dni časa, da ju odstranimo. Takrat je kolegica prostovoljka, priskrbela edino rešitev; enomesečni hospital na kliniki Tristo kosmatih, ki se je po 10 dnevih končal z ultimatom s strani dr. Selanove, da mora Ghetto, ker je zaprt v kletki pod hudim stresom, ves čas tulil in zato težko dihal, v 2 dneh proč, v nasprotnem primeru, ga bo s pomočjo veterinarskega inšpektorata evtanazirala, ker je dejansko trpel. Takrat nam je društvo Mačjelovka ponudilo 14 dnevno namestitev.

Tretje Obalno društvo predlaga evtanazijo, kljub temu, da nihče od njiju ni v tako slabem zdravstvenem stanju.Torej na Obali, za njiju ne dobimo pomoči. Večina ostalih Slovenskih društev ( zlasti Mariborsko društvo) in prostovoljcev, so nam res hitro in srčno priskočili na pomoč, vendar, žal, samo z iskanjem namestitve oz. doma in ne nudenjem le tega.

Dr. Selanova je na dan njunega odhoda iz klinike zatrdila, da sta drugače oba zdrava, da normalo jesta, pijeta, urinirata in hodita na blato, kar se je pri začasni skrbnici izkazalo za resnico. Pri trenutni začasni skrbnici, je Ghetto tih in diha normalno, saj ni v kletki in je zato bolj sproščen. Vsaki dan pišem in kličem naokoli za njuno začasno ali stalno namestitev ( na naše stroške), vendar brez rezultatov. Če nam lahko kakorkoli pomagate, prosim, da to storite. Tudi zunanji boksi, če jih imate, bi nam eventuelno prišli prav, saj sta vajena bivanja na prostem, poleg tega, pa jaz izdelujem dobro izolirane hiške, ki kljubujejo tudi najhujši burji in bi jih lahko namestili v bokse.

Prilagam vam njuno fotografijo, Ghetto je belček, Trini pa tigrica.

Lepo pozdravljeni,

Doris Humar

040 773 777

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Rešimo mucki!