Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kdor se uči ljubezni do živali, bo ljubil tudi ljudi

( 1 Ocena ) 

Na OŠ Ormož izvajajo posebno tudi „živalovarstveno vzgojo", kjer se otroci učijo ljubezni do živali in s tem do ljudi

OŠ OrmožV teh dneh, ko se končujejo razigrane počitnice, in ko starši skrbijo kako nabaviti vse šolske potrebščine, po šolah, med drugim, potekajo tudi priprave na izvajanje novih (in starih) projektov, ki niso neposredno povezani z vzgojnim načrtom, a so vseeno izjemno koristni za razvoj otrok. In tako je tudi na OŠ Ormož, kjer si pod vodstvom učiteljice Tine Zadravec, kot prvi v Sloveniji, že v minulem šolskem letu 2013/14, izvajali „živalovarstveni krožek", katerega se je udeležilo veliko šolarjev. „Ker naše upanje v lepši svet sloni predvsem na otrocih, je naša velika želja, da se tovrstni krožki razširijo na področje celotne Slovenije. Zato se trudimo krožek predstaviti čim večjemu številu ljudi in to še pred začetkom novega šolskega leta, saj potem obstaja večja verjetnost, da bo že letos ta dejavnost potekala tudi drugje", nam je povedala Petra Gjureč iz Društva za zaščito živali Pomurja, ki dodaja, da so zelo veseli, da je omenjeni krožek, že v prejšnjem šolskem letu zagledal luč sveta na OŠ Ormož.

Samo „živalovarstveno vzgojo" na OŠ Ormož, ki je preko krožka uspešno izvedena v minulem šolskem letu pa nam je predstavila mentorica in voditeljica Tina Zadravec, ki pravi, da je krožek navdušeno obiskovalo kar 77 otrok od 4. do 9. razreda njihove šole. „Čeprav je bil prvotni namen krožka predvsem približati otrokom svet domačih živali, ki ga imajo sicer zelo radi, je sodelovanje z različnimi strokovnjaki in društvi za zaščito živali odprlo nešteto možnosti – predvsem pa dokazalo, da so tovrstne vzgojne vsebine za osnovnošolske otroke izjemno pomembna dolgoročna preventiva pri reševanju kompleksnega stanja živalovarstvene problematike. Z njo se namreč društva in prostovoljci dnevno srečujejo, njeno reševanje pa je nenazadnje tudi veliko finančno breme za občine in državo, hkrati pa izkazuje žalosten odnos Slovencev do živali", pravi Tina.
Pri vzgoji in poučevanju mladih se zdi, da je danes največja pozornost usmerjena v razvijanje najrazličnejših vrst pismenosti, morda z največjim poudarkom prav na računalniški in funkcionalni pismenosti, pa vendar je vzgoja čutečega in empatije zmožnega mladostnika morda prav danes eden najtrših orehov tako za starše kot tudi za vzgojitelje in učitelje. Mahatma Gandi je nekoč povedal, da se veličina naroda lahko meri v odnosu, ki ga ima le-ta do živali in »če hočemo vplivati na neko družbo ali jo spremeniti, se moramo obrniti prav k otrokom,« v svoji knjigi Srkajoči um pravi Marija Montessori, nek drugi um pa je že pred stoletji ugotovil, da kdor se uči ljubezni do živali, bo ljubil tudi ljudi...
Sicer pa, težko bi našli otroka, ki se ne bi raznežil ob ljubkem mačjem mladiču ali ki ne bi zajokal ob trpečem psu in če bi starši doma ter vzgojitelji v šoli spodbujali sočuten odnos do žive narave in poučili otroke o pravilnem ravnanju ter spoštovanju živali, bi bila problematika zavrženih in zanemarjenih ter mučenih živali pri nas veliko manjša. V učnem načrtu posameznih obveznih predmetov v OŠ težko najdemo eksplicitne vsebine s področja živalovarstva, zato se učitelj, ki pozna problematiko in ki se zaveda, da so tovrstne vsebine pri odraščajočih mladostnikih izjemno pomembne, mora znajti po svoje. Pa vseeno se vedno več ljudi zaveda, da je tovrstna naložba v vzgojo mladine nujna. Tako o tej temi pravnik, prof. dr. Miro Cerar: »Najprej moramo ljudje dojeti, da je vsaka bolečina, ki jo prizadenemo živalim, resnično bolečina, in da je to hkrati tudi bolečina vseh nas, vsega stvarstva. Na to je treba opozarjati predvsem doma, v šolah, v verskih skupnostih, na javnih prireditvah, preko medijev, interneta itd.«
„Program za delo v krožku sem si zastavila v sodelovanju s prostovoljci in z društvi za zaščito živali (Društvo za zaščito živali Pomurja, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Animal Angels Slovenija, Društvo za zaščito živali Maribor), ki imajo že pripravljene brezplačne delavnice za otroke in ki so se prijazno odzvali in bili pripravljeni priti tudi na šolo. Učenci so tako iz prve roke spoznali problematiko zavrženih živali, ki jo društva rešujejo, hkrati pa spoznali poti in možnosti, da bo zapuščenih in mučenih živali čim manj. Pomembno je, da mladim pokažemo, kako uporabiti sodobne vire informacij in se znajti, ko gre za primer mučenja živali, hkrati pa so učenci spoznali, kaj so osnovne potrebe posamezne vrste domačih živali in kako poskrbimo, da se žival dobro počuti. Ker bi široko paleto vsebin težko strpali v eno uro tedensko, sem za krožek naštudirala fleksibilni urnik, kar pomeni, da smo se srečevali po sklicu. Najlepše smo se imeli v 4-urni delavnici v oktobrskih počitnicah, ko smo po predavanju članic DZŽ Pomurja imeli še prikaz dela prostovoljk s psi iz društva Ambasadorji nasmeha, nato pa spoznali delo s konjem po naravni metodi Janija Krmaca, ki je ob spremstvu jahačev iz Prleškega konjeniškega društva otroke v sedlu popeljal po prostrani šolski zelenici. V naslednjih srečanjih so učenci obiskali še razstavo malih pasemskih živali v Ormožu, poslušali predavanje ornitologa Dominika Bombeka o skrbi za prostoživeče ptice pozimi, se pogovarjali z veterinarko za eksotične domače živali, Cvetko Marhold, ter gostili dijakinjo Biotehniške šole Maribor, ki je svojim mlajšim vrstnikom predstavila smer veterinarski tehnik. Pred božičnimi prazniki so učenci v sodelovanju s člani DZŽ Pomurja pripravili dobrodelno stojnico pred ormoškim Sparom, največji dogodek prvega leta delovanja krožka pa je bila velika dobrodelna akcija zbiranja hrane za pse in muce, ki so jo učenci naposled slovesno predali mariborskemu azilu za živali na zaključni ekskurziji krožka", razlaga Tina Zadravec, ki še posebej poudarja odlično sodelovanje z društvi za zaščito živali, kjer še posebej izpostavlja DZŽ Pomurja, je odstrlo kanček upanja za lepšo prihodnost, kakršno lahko pomagajo soustvarjati prav tovrstni krožki po šolah.
„Ozaveščanje otrok o ravnanju s hišnimi živalmi se nam v DZŽ Pomurja zdi ključnega pomena, saj so mlajše generacije naša prihodnost. Otroci imajo sami po sebi že od malega radi živali, ne glede na to, kakšen zgled jim dajejo starši, zato je treba ta njihov čut razvijati v pravi smeri", poudarja članica društva Anja Ivajnšič, ki si kot učiteljica na OŠ Apače tudi sama prizadeva vzpostaviti tovrstno interesno dejavnost. »Živalovarstveni krožek v osnovnih šolah, tudi vrtcih in srednjih šolah, je izjemna možnost, da se te vsebine vključijo v sam šolski program in ponudijo otrokom krožek, ki je pozitivno naravnan, raznolik in z vzgojnimi cilji, ki nanje vplivajo izjemno pozitivno,« še dodaja Ivajnšičeva. Ana M. Žnidarič, ki pod okriljem omenjenega društva vodi delavnice za otroke, pa navaja dva svetla primera, kako te vsebine otroci z veseljem ponotranjijo. Pripoveduje o deklici, ki je doma poučila vso družino, kako naj pravilno ravna z živalmi, ter o primeru deklice, ki je na naslednjem predavanju poznala odgovore na vsa vprašanja, ki so jih obdelali prvič. »In to samo iz ene šolske ure! Koliko bi šele odnesli, če bi se z živalovarstveno tematiko srečevali skozi celo šolsko leto,« je navdušena Žnidaričeva.
„OŠ Ormož, tudi zahvaljujoč posluhu ravnateljice Majde Podplatnik Kurpes, nadaljuje z Živalovarstvenim krožkom, vsebine pa bodo še dodatno poglabljale pomen spoštljivega odnosa do vseh živih bitij ter na zanimivih in aktivno doživetih delavnicah spodbujale razvoj naših otrok v občutljive, odgovorne in čuteče posameznike, ponos naše prihodnosti", dodaja Tina Zadravec

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Kdor se uči ljubezni do živali, bo ljubil tudi ljudi