Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kdor se uči ljubezni do živali, bo ljubil tudi ljudi

( 1 Ocena ) 

Na OŠ Ormož izvajajo posebno tudi „živalovarstveno vzgojo", kjer se otroci učijo ljubezni do živali in s tem do ljudi

OŠ OrmožV teh dneh, ko se končujejo razigrane počitnice, in ko starši skrbijo kako nabaviti vse šolske potrebščine, po šolah, med drugim, potekajo tudi priprave na izvajanje novih (in starih) projektov, ki niso neposredno povezani z vzgojnim načrtom, a so vseeno izjemno koristni za razvoj otrok. In tako je tudi na OŠ Ormož, kjer si pod vodstvom učiteljice Tine Zadravec, kot prvi v Sloveniji, že v minulem šolskem letu 2013/14, izvajali „živalovarstveni krožek", katerega se je udeležilo veliko šolarjev. „Ker naše upanje v lepši svet sloni predvsem na otrocih, je naša velika želja, da se tovrstni krožki razširijo na področje celotne Slovenije. Zato se trudimo krožek predstaviti čim večjemu številu ljudi in to še pred začetkom novega šolskega leta, saj potem obstaja večja verjetnost, da bo že letos ta dejavnost potekala tudi drugje", nam je povedala Petra Gjureč iz Društva za zaščito živali Pomurja, ki dodaja, da so zelo veseli, da je omenjeni krožek, že v prejšnjem šolskem letu zagledal luč sveta na OŠ Ormož.

Samo „živalovarstveno vzgojo" na OŠ Ormož, ki je preko krožka uspešno izvedena v minulem šolskem letu pa nam je predstavila mentorica in voditeljica Tina Zadravec, ki pravi, da je krožek navdušeno obiskovalo kar 77 otrok od 4. do 9. razreda njihove šole. „Čeprav je bil prvotni namen krožka predvsem približati otrokom svet domačih živali, ki ga imajo sicer zelo radi, je sodelovanje z različnimi strokovnjaki in društvi za zaščito živali odprlo nešteto možnosti – predvsem pa dokazalo, da so tovrstne vzgojne vsebine za osnovnošolske otroke izjemno pomembna dolgoročna preventiva pri reševanju kompleksnega stanja živalovarstvene problematike. Z njo se namreč društva in prostovoljci dnevno srečujejo, njeno reševanje pa je nenazadnje tudi veliko finančno breme za občine in državo, hkrati pa izkazuje žalosten odnos Slovencev do živali", pravi Tina.
Pri vzgoji in poučevanju mladih se zdi, da je danes največja pozornost usmerjena v razvijanje najrazličnejših vrst pismenosti, morda z največjim poudarkom prav na računalniški in funkcionalni pismenosti, pa vendar je vzgoja čutečega in empatije zmožnega mladostnika morda prav danes eden najtrših orehov tako za starše kot tudi za vzgojitelje in učitelje. Mahatma Gandi je nekoč povedal, da se veličina naroda lahko meri v odnosu, ki ga ima le-ta do živali in »če hočemo vplivati na neko družbo ali jo spremeniti, se moramo obrniti prav k otrokom,« v svoji knjigi Srkajoči um pravi Marija Montessori, nek drugi um pa je že pred stoletji ugotovil, da kdor se uči ljubezni do živali, bo ljubil tudi ljudi...
Sicer pa, težko bi našli otroka, ki se ne bi raznežil ob ljubkem mačjem mladiču ali ki ne bi zajokal ob trpečem psu in če bi starši doma ter vzgojitelji v šoli spodbujali sočuten odnos do žive narave in poučili otroke o pravilnem ravnanju ter spoštovanju živali, bi bila problematika zavrženih in zanemarjenih ter mučenih živali pri nas veliko manjša. V učnem načrtu posameznih obveznih predmetov v OŠ težko najdemo eksplicitne vsebine s področja živalovarstva, zato se učitelj, ki pozna problematiko in ki se zaveda, da so tovrstne vsebine pri odraščajočih mladostnikih izjemno pomembne, mora znajti po svoje. Pa vseeno se vedno več ljudi zaveda, da je tovrstna naložba v vzgojo mladine nujna. Tako o tej temi pravnik, prof. dr. Miro Cerar: »Najprej moramo ljudje dojeti, da je vsaka bolečina, ki jo prizadenemo živalim, resnično bolečina, in da je to hkrati tudi bolečina vseh nas, vsega stvarstva. Na to je treba opozarjati predvsem doma, v šolah, v verskih skupnostih, na javnih prireditvah, preko medijev, interneta itd.«
„Program za delo v krožku sem si zastavila v sodelovanju s prostovoljci in z društvi za zaščito živali (Društvo za zaščito živali Pomurja, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Animal Angels Slovenija, Društvo za zaščito živali Maribor), ki imajo že pripravljene brezplačne delavnice za otroke in ki so se prijazno odzvali in bili pripravljeni priti tudi na šolo. Učenci so tako iz prve roke spoznali problematiko zavrženih živali, ki jo društva rešujejo, hkrati pa spoznali poti in možnosti, da bo zapuščenih in mučenih živali čim manj. Pomembno je, da mladim pokažemo, kako uporabiti sodobne vire informacij in se znajti, ko gre za primer mučenja živali, hkrati pa so učenci spoznali, kaj so osnovne potrebe posamezne vrste domačih živali in kako poskrbimo, da se žival dobro počuti. Ker bi široko paleto vsebin težko strpali v eno uro tedensko, sem za krožek naštudirala fleksibilni urnik, kar pomeni, da smo se srečevali po sklicu. Najlepše smo se imeli v 4-urni delavnici v oktobrskih počitnicah, ko smo po predavanju članic DZŽ Pomurja imeli še prikaz dela prostovoljk s psi iz društva Ambasadorji nasmeha, nato pa spoznali delo s konjem po naravni metodi Janija Krmaca, ki je ob spremstvu jahačev iz Prleškega konjeniškega društva otroke v sedlu popeljal po prostrani šolski zelenici. V naslednjih srečanjih so učenci obiskali še razstavo malih pasemskih živali v Ormožu, poslušali predavanje ornitologa Dominika Bombeka o skrbi za prostoživeče ptice pozimi, se pogovarjali z veterinarko za eksotične domače živali, Cvetko Marhold, ter gostili dijakinjo Biotehniške šole Maribor, ki je svojim mlajšim vrstnikom predstavila smer veterinarski tehnik. Pred božičnimi prazniki so učenci v sodelovanju s člani DZŽ Pomurja pripravili dobrodelno stojnico pred ormoškim Sparom, največji dogodek prvega leta delovanja krožka pa je bila velika dobrodelna akcija zbiranja hrane za pse in muce, ki so jo učenci naposled slovesno predali mariborskemu azilu za živali na zaključni ekskurziji krožka", razlaga Tina Zadravec, ki še posebej poudarja odlično sodelovanje z društvi za zaščito živali, kjer še posebej izpostavlja DZŽ Pomurja, je odstrlo kanček upanja za lepšo prihodnost, kakršno lahko pomagajo soustvarjati prav tovrstni krožki po šolah.
„Ozaveščanje otrok o ravnanju s hišnimi živalmi se nam v DZŽ Pomurja zdi ključnega pomena, saj so mlajše generacije naša prihodnost. Otroci imajo sami po sebi že od malega radi živali, ne glede na to, kakšen zgled jim dajejo starši, zato je treba ta njihov čut razvijati v pravi smeri", poudarja članica društva Anja Ivajnšič, ki si kot učiteljica na OŠ Apače tudi sama prizadeva vzpostaviti tovrstno interesno dejavnost. »Živalovarstveni krožek v osnovnih šolah, tudi vrtcih in srednjih šolah, je izjemna možnost, da se te vsebine vključijo v sam šolski program in ponudijo otrokom krožek, ki je pozitivno naravnan, raznolik in z vzgojnimi cilji, ki nanje vplivajo izjemno pozitivno,« še dodaja Ivajnšičeva. Ana M. Žnidarič, ki pod okriljem omenjenega društva vodi delavnice za otroke, pa navaja dva svetla primera, kako te vsebine otroci z veseljem ponotranjijo. Pripoveduje o deklici, ki je doma poučila vso družino, kako naj pravilno ravna z živalmi, ter o primeru deklice, ki je na naslednjem predavanju poznala odgovore na vsa vprašanja, ki so jih obdelali prvič. »In to samo iz ene šolske ure! Koliko bi šele odnesli, če bi se z živalovarstveno tematiko srečevali skozi celo šolsko leto,« je navdušena Žnidaričeva.
„OŠ Ormož, tudi zahvaljujoč posluhu ravnateljice Majde Podplatnik Kurpes, nadaljuje z Živalovarstvenim krožkom, vsebine pa bodo še dodatno poglabljale pomen spoštljivega odnosa do vseh živih bitij ter na zanimivih in aktivno doživetih delavnicah spodbujale razvoj naših otrok v občutljive, odgovorne in čuteče posameznike, ponos naše prihodnosti", dodaja Tina Zadravec

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Kdor se uči ljubezni do živali, bo ljubil tudi ljudi