Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raj za živali pri Pajekovih

( 1 Ocena ) 

Člani družine Pajek iz Zbigovcev so veliki ljubitelji živali, njihov dom pa je pravi raj za vsa živa bitja

Raj za živaliKo sta se zakonca Vojko in Darinka Pajek, po skoraj treh desetletjih prebitih v Nemčiji, skupaj s hčerami: Jasmino, Andrejo in Darinko, leta 2002 vrnila v domovino, sta si v Zbigovcih pri Gornji Radgoni, kupila starejšo domačijo. In tam, praktično med vrhom hriba, kjer so večinoma vinogradi, in najnižjo točko Zbigovcev, kjer teče potoček in kjer imajo Pajkovi ribnike, je nastal „Pajkov ranč", kjer je doma predvsem drobnica ter perutnina. Hkrati pa je ranč postal pravi raj za nešteto različnih hišnih in hlevskih ljubljenčkov. Vsi domači so predvsem ponosni, da življenjski prostor delijo z mucama (Cindy Mici in Mona, katero so pred kratkim vzeli na veterinarski postaji, saj jo je nekdo odvrgel), mačkom (Čiko), kužkoma (Rambo in Astor), konjičkoma (Blues in Lili), osličkoma (Pančo in Mali Pančo), ovčko (Paula), kozicama (Ceca in Majda), vietnamskima svinjama (Trixi in Bruno), morskim prašičkom in hišnim zajčkom (Elvis in Elvita), ki živita skupaj v eni kletki z grlico, pa dve želvi, ki nimata imen... Nekaj njihovih ljubljenčkov je, predvsem zaradi starosti umrlo, toda tudi slednje niso pozabljene. Pepo, Jako, Stipe so pokopani doma in imajo skupno spominsko ploščo.

V idiličnem okolju med samim zelenjem, sta si Pajkova uredili pravljično domovanje, kjer medsebojno ljubezen delita s številnimi prijatelji, sosedi in znanci, a tudi z neštetimi živalmi, tako s svojimi hišnimi ljubljenčki, kot s komercialnimi in celo prostoživečimi živalmi, ki jih na njihovem ranču - hribčku, ter seveda v okolici, ne manjka. In pravi obliž za dušo in srce je, če se zadržuješ ob njuni hiši, še zlasti v zgodnjih jutranjih ter tudi poznih popoldanskih urah, ob žvrgolenju in drugem oglašanju zadovoljnih živali. Fazani, srnice, zajčki, tisoče takšnih in drugačnih ptic so njihovi vsakodnevni gostje, čeprav so vseeno osrednji ljubimci vsi že omenjeni domači prijatelji, ki živijo kot kralji, pa kljub takšni ljubezni do drugih živali, niti malo niso ljubosumni. Pajkova pravita, da v ljubezni do živali, ki ju spremlja vse življenje, vidita pravzaprav smisel življenja. Kaj vse se lahko naučiš od živali, od teh zvestih prijateljev, ki te nikoli ne izdajo.

...če bi vsi ljudje bili kot Pajkovi, hišni ljubljenčki nikjer ne bi trpeli...

Predvsem oča Vojko in hčerka Darinka, ki nekako najbolj skrbita za vse te prijatelje, povesta kako bi življenje na njihovem ranču bilo veliko revnejše, če ne bi bilo „toliko družinskih članov". Vsi so posebej veseli, da lahko rešijo kakšno žival, ki jo kdo odvrže. „Vse naše živali so naši veliki prijatelji, a to ne pomeni, da lahko počnejo kar se jim zljubi. Zato so vse naučene na red in poslušnost, potem pa ni nobenih težav. Drži sicer, da vse to ni ravno poceni, a vseeno je na prvem mestu ljubezen do živali. In pri nas bo vedno tako. Škoda je le, da marsikdo okrog nas ne razume kaj pomeni sožitje med vsemi živimi bitji", pravi Vojko, Darinka, mlajša pa dodaja: „Res je s toliko živali tudi veliko dela in obveznosti, toda marsikdo si ne more predstavljati kakšno zadovoljstvo je krmiti prijatelje in jim čistiti, še posebej kako se je z njimi igrati, jih božati in crkljati. Zato je najhuje, če kateri izmed prijateljčkov zboli ali bog ne daj umre". Darinka, ki bi si želela, da bi enako razmišljali tudi drugi ljudje. nadaljuje: „Marsikaj sem se naučila od štirinožnih prijateljev, predvsem da je zvestoba zelo dragocena, zato jih je treba spoštovati in ceniti. Nihče ne ve kdaj in kje ga lahko žival reši. Vsaka žival ima svojo vrednost in to ji je treba z ljubeznijo vračati. Zato in tudi sploh zaradi ljubezni do živali smo si doma zabičali, da so živali del našega življenja. Spoštujte, ljubite in pazite živali, vračale vam bodo z obrestmi..., in še: Živali so lahko tudi pravi zdravniki, njihove „terapije" pa pogosto uspešnejše od tistih, ki jih nudijo pravi terapevti!"
Takšna razmišljanja in predvsem dejanja pa so pravi obliž na vse tisto kar se okrog nas še vedno prepogosto dogaja. Ob vsakodnevnem trpinčenju, zlorabi, zanemarjanju in tudi ubijanju nedolžnih živali, ki smo jim priča po vsej državi, vse pogostejša so namreč vprašanja ljubiteljev živali in drugih ljudi dobre volje: Kam gre naš svet? To najbrž še posebej vedo aktivisti društev za zaščito živali in sploh ljubitelji štirinožcev in drugih živali, ki se vsakodnevno srečujejo z nezaslišanimi trpinčenji psov, mačk ipd. Ljubiteljem živali in vsem ljudem z zdravim razumom praktično vsakodnevno zastaja dih ob človeški krutosti in podlosti, ki ji očitno ni konca. In številna izmed dogajanj prestopajo vse meje razuma in zdrave pameti..., namesto da bi nemočnim in nedolžnim živalim z malo dobre volje pomagali, ko imajo težave z mrazom, vročino, žejo, lakoto ali boleznijo. K sreči pa je med nami vseeno velika večina ljudi, ki jim ni žal prostega časa, in tudi denarja, ko je treba poskrbeti za živali. Velika večina jih živali obravnava kot sebi enakega, s tem, da ljubijo in pomagajo živali pa tudi sebi lajšajo in lepšajo življenje. In med slednje sodi tudi družina Pajek, kjer se tudi zeti počasi učijo ljubezni do živali.

...skupno spominsko obeležje za vse umrle ljubljenčke...

Kakorkoli že, če bi na svetu živeli samo ljudje kot so Pajkovi, potem živali nekje in nikoli ne bi trpele. Človek si namreč pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Žal pa prav človek, ki bi moral biti najbolj inteligenten, pogosto počne najbolj nerazumne, neumne in grozljive reči, tudi zoper hišne prijatelje... Kužek ali muca v hiši pomeni več smeha, pogovarjanja in dogovarjanja v domačem krogu. Ko prihajamo domov utrujeni od službe in celodnevnih naporov, dostikrat slabe volje, nas pričaka veselo bitje, ki se nas neizmerno veseli, maha z repom, se kotali po tleh in nas s tem razvedri, razveseli in notranje pomiri. Zdrav pes ni nikoli slabe volje, ne kuha zamere in je vedno pripravljen razveseliti člane svoje družine. Tudi če ga skregamo in se neupravičeno jezimo na njega, nam je takoj pripravljen oprostiti in se v trenutku veseliti naše ponovne naklonjenosti. Muca je po obnašanju drugačna od psa in s svojo umirjenostjo, predenjem, željo po božanju prav tako deluje pomirjujoče na družinske člane. Tudi hrčki in morski prašički, celo podgane in dihurji, nas z svojimi vragolijami spravijo v dobro voljo in razpoloženje. Prav tako se najrazličnejši papagaji, kanarčki in ostali pernati prijatelji trudijo, da nam popestrijo dneve in počutje. Določene vrste papig lahko postanejo naši pravi sogovorniki...
„Izrazit vpliv na kvaliteto življenja imajo male domače živali pri starejših ljudeh. Psiček jim pomeni motivacijo in obvezo za sprehode, za gibanje, ki ohranja vitalnost in krepi duha. V dolgih uricah osamljenosti je kužek edini prijatelj in sogovornik. Vpliv na umsko in telesno vitalnost je velik. Terapijo z živalmi uporabljajo v domovih za ostarele v tujini in tudi pri nas vedno bolj, saj se zavedajo zelo pozitivnega vpliva na starejše. V dobi pehanja za materialnimi dobrinami, zaslužkom, razkošnimi počitnicami, dragimi potovanji in ostalimi dostikrat neuresničljivimi cilji, nam ljubezen do živali in sobivanje z njimi nadomesti marsikatero neizpolnjeno željo in napolni srce z toploto in srečo. Živali nam iskreno vračajo našo naklonjenost v smislu veselja, razigranosti, zvestobe. Z njimi lažje prenašamo stresne situacije, žalost, strah. Rade nas imajo ne glede na našo uspešnost, ne glede na naš izgled, ali smo mladi ali stari, revni ali bogati, svetlopolti ali temnopolti, ne glede na versko pripadnost. Skratka, nudijo nam veliko več, kot se da opisati z besedami. To lahko razume samo tisti, ki je občutil in čuti zvestobo in toplino živalske duše. Ostali imajo možnost, da to poizkusijo", pravi znani veterinar Emil Senčar, dr. vet. med.
„Če imaš nekoga rad, si zanj časa ni težko odmeriti. Pravzaprav ne merimo časa mi, meri ga ljubezen". (Tone Kuntner)

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Raj za živali pri Pajekovih