Minuli konec tedna, zadnji v mesecu novembru, je bilo sila veselo in razigrano v družini Lovrec iz Prlekije. Kako tudi ne, ko pa sta ponovno, po šestdesetih letih zakona, obnovila poročne zaobljube, Ana (rojena leta 1938) in Leopold Lovrec (1929) iz Trnovcev, v prleški občini Sveti Tomaž. Civilni obred biserne poroke je v Kulturnem domu, opravil župan občine Sveti Tomaž, Mirko Cvetko, cerkveni obred ter sveto mašo pa farni župnik Tomislav Roškarič. Ani in Leopoldu so se v zakonu rodili štirje sinovi (Milan, Franc, Mirko in Janez) in dve hčerki (Ivanka in Olga). Jesen življenja jima lepša štirinajst vnukov in osem pravnukov.
Tik pred začetkom prazničnega decembra, enako kot pred pol stoletja, ko sta se mlada soseda zaljubila in poročila, sta svojo zlato poroko obeležila Marija in Ciril Rajter iz Sp. Ročice pri Benediktu. In pri njiju popolnoma drži tisto, kar sta zapisala v povabilu na zlatoporočno slavje, in sicer „Poroka združi dve ločeni črti v eno; dvema življenjema brez smisla določi delo in podvoji moč posameznika, da ga lahko opravi; dvema osebama podeli razlog za življenje in nekaj, kar je vredno živeti". Zlato poroko sta Marija in Ciril praznovala v krogu domačih in prijateljev, na isti dan kot sta se pred petdesetimi leti poročila.. Svojo zvestobo sta tudi tokrat potrdila pred matičarjem, katerega je poosebljal župan občine Benedikta Milan Gumzer, in v farni cerkvi sv. Benedikta.
V krogu domačih in prijateljev sta 60 let skupnega zakonskega življenja - biserno poroko, praznovala Ivanka in Janez Sedej iz Žepovcev v Apaški dolini. Zakonsko zvestobo sta potrdila ob civilni poroki, ki jo je opravil župan občine Apače Franc Pižmoht, ki je ob tej priliki bisernoporočencema izročil svečano listino občine Apače. Ivanka se je rodila leta 1936 v Radovici pri Metliki. Janez pa je rojen leto pozneje na Cerkljanskem, ta del Slovenije je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji. Ivanka in Janez sta med drugo svetovno vojno doživela veliko hudega. Že leta 1942 je italijanski okupator Ivankinega očeta odpeljal na Rab, odkoder se ni vrnil. Janezov oče pa je kot partizan ostal v Dachau. Od treh bratov, ki so bili v partizanih je najmlajši padel aprila 1945. Njegovo rojstno vas pa so Nemci novembra 1943 požgali.Andreja zaljubljena v Leilo, Alja v Lorda
Znane osebnosti pomagajo zavrženim in trpinčenim konjem
Vseslovensko Društvo za zaščito konj Velenje, ki deluje tudi preko rehabilitacijskega centra Petra v Orovi vasi pri Polzeli, gotovo sodi med najbolj dejavna tovrstna društva za zaščito živali sploh. Kljub finančnim težavam, glede na to, da je po vsej državi vedno več zavrženih in trpinčenih živali – tudi konj, društvo s pomočjo donatorjev in prijateljev, nesebično pomaga. In čeprav imajo veliko podpornikov in prijateljev, zaradi česar je bistveno lažje delovati, so veseli vsakega novega donatorja in botra, ki prevzame skrb za kakšno žival. In med najnovejše znane osebnosti, ki jim ni vseeno kako trpijo zavržene in sploh zanemarjene živali., sodita slovenski pevki Andreja Zaljetelj in Alja Krušič, ki sta se enostavno zaljubili v Leilo oz. Lorda, in katerima so v Društvu za zaščito konj Velenje nadvse hvaležni.
„Med pevci, ki so se odločili s svojo prepoznavnostjo pomagati rešenim živalim, je tudi pevka Andreja Zaljetelj, ki je tudi sama velika ljubiteljica konj, zato se je med rešenimi konji počutila odlično in se kar ni mogla načuditi, da tudi tisti, ki so najbolj trpeli in prišli v Društvo za zaščito konj najbolj shirani, ob dobri oskrbi in ljubezni lahko postanejo prečudovite živali. Hitela je od boksa do boksa, jih ogovarjala in crkljala, najbolj pa ji je v oči padla žrebica Leila, malce posebna in po svoje navihana lepotička. Njej je tudi postala medijska botra, kar pa je Leili prineslo tudi srečo, saj je kmalu zatem našla tudi svoj novi dom in ljubečo družino", je povedala neutrudna borka za živali, zlasti konje, Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj.
Pevka Andreja se je sicer oktobra lani prvič udeležila tradicionalnega vikenda odprtih vrat društva in o tem napisala takole: „Na začetku bi se zahvalila, da sem lahko sodelovala na prireditvi. Vesela sem bila lepega sprejema, organizacija na nivoju, vse je potekalo brezhibno. Živali imajo res srečo, da se je za njih zavzela Natalija, organizatorka in skrbnica vseh teh živali, kajti oskrbo imajo zares brezhibno. Najbolj pa me je presenetila z podkvijo, katero so prejeli vsi nastopajoči. To ni podkev kar tako, ampak od konj, kateri so našli pot do Društva in so sedaj v njihovi oskrbi. Zares lepa misel in gesta, te prireditve. Seveda, pa bodo z našo pomočjo konji in ostale živali še lepše in bolje oskrbljeni. Se vidimo, če ne prej, naslednje leto". Vsekakor bo morala Andreja priti prej, kajti ostala je brez Leile, da bo kateremu drugemu rešenčku posvetila svojo medijsko botrstvo.
Pevka Alja Krušič pa je zaljubljena v Lorda. Alja je sicer tisto dekle, ki nas je z angelskim glasom osupnila na šovu Slovenija ima talent. Prav gotovo jo po tem mnogi poznamo, malokdo pa ve tudi, da je velika ljubiteljica živali in da se je tudi ona odločila pomagati konjem Društva za zaščito konj pri osveščanju lastnikov živali, da pomaga promovirati društvo in da rešenim živalim z veseljem tudi kaj lepega zapoje. Tako potiho, samo zanje, za njihova ušesa in dušo. Tudi Alja se je odločila, da enemu izmed rešenčkov postane botra. Izbrala je najlepšega med njimi, žrebca Lorda. Ta se je pred njo postavljal v vsej svoji lepoti, se ji razkazoval in ji pokazal, da ima tudi on lep glas.
„Zelo sem bila vesela povabila društva na dan odprtih vrat, saj imam zelo rada živali. Presenetilo me je veliko število konj in ostalih živali, za katere skrbijo člani društva. Predvsem me je presenetila tudi zagnanost članov, saj je za nekatere postal to očitno hobi in tudi način življenja. Za živali skrbijo zelo lepo, kar se vidi že takoj ob vstopu. Za vsako žival vedo celotno »življenjsko zgodbo«, ki jo tudi z veseljem delijo z obiskovalci. Vsi konji so zelo zanimivi, a najbolj me je prevzel temperamenten žrebec Lord, ki sem si ga tudi izbrala za botrstvo. Društvu želim veliko uspehov še naprej in čim manj zapuščenih živali". Sicer pa, Lord sedaj še bolj veselo vriska, saj ima medijsko botro s prečudovitim glasom, na katere obiske čaka, saj ve, da mu bo prinesla korenček in samo zanj zapela kakšno lepo pesem.
Mimogrede pa konjem, ki so si dom našli v omenjenem društvu lahko pomaga vsakdo. Obiščite jih, pomagajte jih pokrtačiti, peljati na sprehod ali pa jim namenite samo lepo besedo. Postanite njihov boter ali posvojitelj na daljavo. Svoje prispevke zanje pa lahko nakažete na TRR društva SI56 10101 0005 0589 375.
