V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bodeča žica, ovira za migrante in past za živali

 

Ljubitelji živali ogorčeni zaradi postavitve žičnatih ograj, ki vsakodnevno pokonča na desetine in stotine prostoživečih živali - Šefic obljubil hitro ukrepanje

Živali v žiciOčitno je, da odgovorni za postavitev bodeče žice ob meji s Hrvaško niso razmišljali, da je to, poleg ovire za nenadzorovan prihod migrantov, tudi velika past za nedolžne živali, ki jih meddržavne meje in problemi ne zanimajo. Zato pa so ogorčeni ljubitelji živali in vsi, ki dnevno spremljajo žalostne fotografije srnjadi in vseh drugih živali, ki umirajo v groznih mukah in trpljenju. In z željo, da bi rešili kar se še lahko reši, se je organizirala skupina prizadevnih članic Društva za zaščito živali Pomurja (DZŽP), ki opozarjajo, da je dragoceno vsako življenje vseh živih bitij, torej tudi nedolžnih živali.

Sprašujejo se, ali se odgovorni sploh zavedajo, kolikšne so muke, ko te rezila razrežejo pri polni zavesti, ko se želiš rešiti iz morilske žice? Kakšno grozo doživlja nedolžno bitje, ki je želelo, le prečkati pot, ki jo je bila vajena? Grozljiva je misel na strah in agonijo košute, ki je umirala in umrla v mukah, ko se ji je ob vsakem premiku iz telesa pocejala kri in je življenje odtekalo iz nje? Predstavljamo si samo lahko kakšna bolečina je, če se urežemo in to bolečino postoterimo...
„Žalost in nemoč, ki se ob teh prizorih pojavi v vsakem srcu sočutnega in čutečega človeka je velika. Z vso resnostjo se sprašujem, kako si lahko kdorkoli dovoli takole mučenje živali? Zato javno sprašujem predsednika vlade Mira Cerarja, predsednika države Boruta Pahorja in vse, ki so odgovorni za postavitev smrtonosnih žičnatih ograj z rezili, kdo bo prevzel odgovornost? Kaj bo v zvezi s tem narejenega, da se zaščiti nedolžne živali? Postavitev teh rezil je nedopustna in muke, ki so jih in jih bodo na žalost do odstranitve še prestajale živali, ki se bodo ujele v smrtonosno ograjo, so nepredstavljive. G. Cerar ljudstvo vam je zaupalo funkcijo vodenja vlade v upanju, da boste zmogli svojo funkcijo opravljati etično, odgovorno in moralno. Zaradi vaše odločitve trpijo nedolžna bitja, ki niso kriva za migracije. Na dušo vam polagam, da odstranite to grozljivo ograjo, ki spada v srednji vek in rešite probleme drugače. G. Pahor zanima me, če lahko ob teh prizorih zamahnete z roko in če se vam ne zdi, da je žrtev prehuda? Vprašanja o etiki, morali, sočutju in vsej grozljivosti teh dogodkov, naslavljam na vse odgovorne. Kaj boste storili, da preprečite, da se to ne bo zgodilo nobeni živali in nobenemu človeku več", se sprašuje ljubiteljica živali Breda Turk. Prepričana je, da uboge živali plačujejo grehe človeške nepremišljenosti in brezčutnosti.
„Upam, da se vsi vi, ki ste krivi za to, zavedate, da bo nekoč prišel račun. Da boste morali odgovarjati za svoja dela, za takele odločitve. Apeliram na vse omenjene, da se odločijo za drugačne ukrepe, za drugačno pot, ki ne bo tlakovana s krvjo in trpljenjem nedolžnih. Pozivam Vas v imenu vseh živali, da se odločite, ukrepate takoj in umaknete ograje, ki povzročajo smrt in trpljenje. Boste zmogli najti v sebi razum, etiko in ravnali tako, da vas ne bo sram", dodaja naša sogovornica.
Najhuje pri vsem skupaj je, da je živalim ujetim v žico praktično nemogoče pomagati in je prava grozljivka, ko gledaš sirote živali zapletene v žico, ki se jim ob vsakem najmanjšem gibu bodice le še bolj zažirajo v meso in se vsakemu, ki ima srce, lahko le (z)meša, če to vidi... „Nam je iz žice uspelo rešiti srninega mladiča, enkrat jelena in enkrat ptico - pava. Pri vseh je bila ista zgodba - tako so se izčrpali med bolečimi poskusi da se rešijo žice, da so obležali in smo jih potem napol nezavestne počasi osvobodili žice. Tam, kjer smo lahko, smo na žico namestili plapolajoče trake/cunje ter žvenkljajoče predmete, tam je bilo potem ujetih živali precej manj - če je kaj takega možno namestiti na žično ograjo ob meji pa ne vem oz. dvomim...", razmišlja Sandra iz DZŽP, ki predlaga, da bi vsaj kakšne barvne trakove obesili na žične ograje. V društvu predlagajo tudi, da vsa sorodna slovenska društva enako druge organizacije podpišejo zahtevo do vlade za njuno ukrepanje, saj bi tudi navadni odsevni predmeti vsaj nekoliko omilili tragedijo, kar se že vidi v primeru Madžarske.
„Divjad se hrupu/migetanju umika - koluti žice mirujejo in divjad jih ne vidi oz. jih zazna prepozno, saj imajo živali svoje poti in če se na njih pojavi nekaj neslišnega in slabo vidnega se preprosto zaletijo, zapletejo ali pa je ne uspejo preskočiti ker je ne pričakujejo in nanjo niso pripravljene", poudarjajo v DZŽP, čigava predsednica Breda Habjanič je že pisala državnemu sekretarju na MNZ Boštjanu Šeficu. „V zvezi s postavitvijo žičnate ograje vas prosimo za pojasnitev, na kakšen način delujete preventivno, da se živali ne bi zapletale v ograjo in kakšne so načrtovane nadaljnje aktivnosti glede tega? Ograja z bodicami na slovenski meji je resna nevarnost za divje in prostoživeče živali, katerim se je s postavitvijo potencialno zelo nevarne ovire preprečilo gibanje po njim ustaljenih poteh. Ograja postavljena na madžarski meji je povzročila že več poginov divjadi v mukah, zato smo prepričani, da se bo isto zgodilo tudi na naši meji, kar pa lahko s skupnimi močmi nevladnih organizacij in predstavnikov državnih organov vsaj zmanjšamo, če ne že preprečimo. Mi smo pripravljeni vključiti se in pomagati po naših močeh. V Društvu za zaščito živali Pomurja imamo na podlagi lastnih izkušenj s terena predloge, kako z minimalnimi stroški to storiti. Ukrepati je potrebno takoj, zato vas prosimo, za čim hitrejši odziv, v nasprotnem primeru, če bomo vsi čakali in nič ukrenili se bojimo, da se bo zgodila »humanitarna katastrofa živalskih migrantov«, katerim ne moremo z besedo ali napisom sporočiti, da prehod, ki so ga do včeraj uporabljali za domačega, več ni njihova pot", je zapisala Breda Habjanič.
Takoj se je odzval tudi državni sekretar Šefic, ki je zatrdil, da razmišljajo o tem, kako zaščititi tudi živali pred morebitnimi poškodbami. „Kot resnično velik ljubitelj živali sem zelo zainteresiran tudi osebno, da poskušamo s skupnimi močmi najti učinkovito rešitev", pravi Šefic, ki skupaj s sodelavci ter predstavniki društev hitro začeli s konkretnimi dogovori in ukrepanjem.
Sicer pa so se živali, med iskanjem novih poti, začele pogosteje gibati preko nevarnih prometnic, tako da morajo biti sedaj tudi vozniki še bolj pozorni. V DZŽP razmišljajo tudi o avstrijskem modelu, ko so na predelih, kjer so oni postavili bodečo žico, še pred slednjo postavili nekakšno varovalno ograjo ravno zaradi tega, da se v njo ne zapletejo ljudje in živali...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Bodeča žica, ovira za migrante in past za živali