Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bodeča žica, ovira za migrante in past za živali

 

Ljubitelji živali ogorčeni zaradi postavitve žičnatih ograj, ki vsakodnevno pokonča na desetine in stotine prostoživečih živali - Šefic obljubil hitro ukrepanje

Živali v žiciOčitno je, da odgovorni za postavitev bodeče žice ob meji s Hrvaško niso razmišljali, da je to, poleg ovire za nenadzorovan prihod migrantov, tudi velika past za nedolžne živali, ki jih meddržavne meje in problemi ne zanimajo. Zato pa so ogorčeni ljubitelji živali in vsi, ki dnevno spremljajo žalostne fotografije srnjadi in vseh drugih živali, ki umirajo v groznih mukah in trpljenju. In z željo, da bi rešili kar se še lahko reši, se je organizirala skupina prizadevnih članic Društva za zaščito živali Pomurja (DZŽP), ki opozarjajo, da je dragoceno vsako življenje vseh živih bitij, torej tudi nedolžnih živali.

Sprašujejo se, ali se odgovorni sploh zavedajo, kolikšne so muke, ko te rezila razrežejo pri polni zavesti, ko se želiš rešiti iz morilske žice? Kakšno grozo doživlja nedolžno bitje, ki je želelo, le prečkati pot, ki jo je bila vajena? Grozljiva je misel na strah in agonijo košute, ki je umirala in umrla v mukah, ko se ji je ob vsakem premiku iz telesa pocejala kri in je življenje odtekalo iz nje? Predstavljamo si samo lahko kakšna bolečina je, če se urežemo in to bolečino postoterimo...
„Žalost in nemoč, ki se ob teh prizorih pojavi v vsakem srcu sočutnega in čutečega človeka je velika. Z vso resnostjo se sprašujem, kako si lahko kdorkoli dovoli takole mučenje živali? Zato javno sprašujem predsednika vlade Mira Cerarja, predsednika države Boruta Pahorja in vse, ki so odgovorni za postavitev smrtonosnih žičnatih ograj z rezili, kdo bo prevzel odgovornost? Kaj bo v zvezi s tem narejenega, da se zaščiti nedolžne živali? Postavitev teh rezil je nedopustna in muke, ki so jih in jih bodo na žalost do odstranitve še prestajale živali, ki se bodo ujele v smrtonosno ograjo, so nepredstavljive. G. Cerar ljudstvo vam je zaupalo funkcijo vodenja vlade v upanju, da boste zmogli svojo funkcijo opravljati etično, odgovorno in moralno. Zaradi vaše odločitve trpijo nedolžna bitja, ki niso kriva za migracije. Na dušo vam polagam, da odstranite to grozljivo ograjo, ki spada v srednji vek in rešite probleme drugače. G. Pahor zanima me, če lahko ob teh prizorih zamahnete z roko in če se vam ne zdi, da je žrtev prehuda? Vprašanja o etiki, morali, sočutju in vsej grozljivosti teh dogodkov, naslavljam na vse odgovorne. Kaj boste storili, da preprečite, da se to ne bo zgodilo nobeni živali in nobenemu človeku več", se sprašuje ljubiteljica živali Breda Turk. Prepričana je, da uboge živali plačujejo grehe človeške nepremišljenosti in brezčutnosti.
„Upam, da se vsi vi, ki ste krivi za to, zavedate, da bo nekoč prišel račun. Da boste morali odgovarjati za svoja dela, za takele odločitve. Apeliram na vse omenjene, da se odločijo za drugačne ukrepe, za drugačno pot, ki ne bo tlakovana s krvjo in trpljenjem nedolžnih. Pozivam Vas v imenu vseh živali, da se odločite, ukrepate takoj in umaknete ograje, ki povzročajo smrt in trpljenje. Boste zmogli najti v sebi razum, etiko in ravnali tako, da vas ne bo sram", dodaja naša sogovornica.
Najhuje pri vsem skupaj je, da je živalim ujetim v žico praktično nemogoče pomagati in je prava grozljivka, ko gledaš sirote živali zapletene v žico, ki se jim ob vsakem najmanjšem gibu bodice le še bolj zažirajo v meso in se vsakemu, ki ima srce, lahko le (z)meša, če to vidi... „Nam je iz žice uspelo rešiti srninega mladiča, enkrat jelena in enkrat ptico - pava. Pri vseh je bila ista zgodba - tako so se izčrpali med bolečimi poskusi da se rešijo žice, da so obležali in smo jih potem napol nezavestne počasi osvobodili žice. Tam, kjer smo lahko, smo na žico namestili plapolajoče trake/cunje ter žvenkljajoče predmete, tam je bilo potem ujetih živali precej manj - če je kaj takega možno namestiti na žično ograjo ob meji pa ne vem oz. dvomim...", razmišlja Sandra iz DZŽP, ki predlaga, da bi vsaj kakšne barvne trakove obesili na žične ograje. V društvu predlagajo tudi, da vsa sorodna slovenska društva enako druge organizacije podpišejo zahtevo do vlade za njuno ukrepanje, saj bi tudi navadni odsevni predmeti vsaj nekoliko omilili tragedijo, kar se že vidi v primeru Madžarske.
„Divjad se hrupu/migetanju umika - koluti žice mirujejo in divjad jih ne vidi oz. jih zazna prepozno, saj imajo živali svoje poti in če se na njih pojavi nekaj neslišnega in slabo vidnega se preprosto zaletijo, zapletejo ali pa je ne uspejo preskočiti ker je ne pričakujejo in nanjo niso pripravljene", poudarjajo v DZŽP, čigava predsednica Breda Habjanič je že pisala državnemu sekretarju na MNZ Boštjanu Šeficu. „V zvezi s postavitvijo žičnate ograje vas prosimo za pojasnitev, na kakšen način delujete preventivno, da se živali ne bi zapletale v ograjo in kakšne so načrtovane nadaljnje aktivnosti glede tega? Ograja z bodicami na slovenski meji je resna nevarnost za divje in prostoživeče živali, katerim se je s postavitvijo potencialno zelo nevarne ovire preprečilo gibanje po njim ustaljenih poteh. Ograja postavljena na madžarski meji je povzročila že več poginov divjadi v mukah, zato smo prepričani, da se bo isto zgodilo tudi na naši meji, kar pa lahko s skupnimi močmi nevladnih organizacij in predstavnikov državnih organov vsaj zmanjšamo, če ne že preprečimo. Mi smo pripravljeni vključiti se in pomagati po naših močeh. V Društvu za zaščito živali Pomurja imamo na podlagi lastnih izkušenj s terena predloge, kako z minimalnimi stroški to storiti. Ukrepati je potrebno takoj, zato vas prosimo, za čim hitrejši odziv, v nasprotnem primeru, če bomo vsi čakali in nič ukrenili se bojimo, da se bo zgodila »humanitarna katastrofa živalskih migrantov«, katerim ne moremo z besedo ali napisom sporočiti, da prehod, ki so ga do včeraj uporabljali za domačega, več ni njihova pot", je zapisala Breda Habjanič.
Takoj se je odzval tudi državni sekretar Šefic, ki je zatrdil, da razmišljajo o tem, kako zaščititi tudi živali pred morebitnimi poškodbami. „Kot resnično velik ljubitelj živali sem zelo zainteresiran tudi osebno, da poskušamo s skupnimi močmi najti učinkovito rešitev", pravi Šefic, ki skupaj s sodelavci ter predstavniki društev hitro začeli s konkretnimi dogovori in ukrepanjem.
Sicer pa so se živali, med iskanjem novih poti, začele pogosteje gibati preko nevarnih prometnic, tako da morajo biti sedaj tudi vozniki še bolj pozorni. V DZŽP razmišljajo tudi o avstrijskem modelu, ko so na predelih, kjer so oni postavili bodečo žico, še pred slednjo postavili nekakšno varovalno ograjo ravno zaradi tega, da se v njo ne zapletejo ljudje in živali...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Bodeča žica, ovira za migrante in past za živali