Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bodeča žica, ovira za migrante in past za živali

 

Ljubitelji živali ogorčeni zaradi postavitve žičnatih ograj, ki vsakodnevno pokonča na desetine in stotine prostoživečih živali - Šefic obljubil hitro ukrepanje

Živali v žiciOčitno je, da odgovorni za postavitev bodeče žice ob meji s Hrvaško niso razmišljali, da je to, poleg ovire za nenadzorovan prihod migrantov, tudi velika past za nedolžne živali, ki jih meddržavne meje in problemi ne zanimajo. Zato pa so ogorčeni ljubitelji živali in vsi, ki dnevno spremljajo žalostne fotografije srnjadi in vseh drugih živali, ki umirajo v groznih mukah in trpljenju. In z željo, da bi rešili kar se še lahko reši, se je organizirala skupina prizadevnih članic Društva za zaščito živali Pomurja (DZŽP), ki opozarjajo, da je dragoceno vsako življenje vseh živih bitij, torej tudi nedolžnih živali.

Sprašujejo se, ali se odgovorni sploh zavedajo, kolikšne so muke, ko te rezila razrežejo pri polni zavesti, ko se želiš rešiti iz morilske žice? Kakšno grozo doživlja nedolžno bitje, ki je želelo, le prečkati pot, ki jo je bila vajena? Grozljiva je misel na strah in agonijo košute, ki je umirala in umrla v mukah, ko se ji je ob vsakem premiku iz telesa pocejala kri in je življenje odtekalo iz nje? Predstavljamo si samo lahko kakšna bolečina je, če se urežemo in to bolečino postoterimo...
„Žalost in nemoč, ki se ob teh prizorih pojavi v vsakem srcu sočutnega in čutečega človeka je velika. Z vso resnostjo se sprašujem, kako si lahko kdorkoli dovoli takole mučenje živali? Zato javno sprašujem predsednika vlade Mira Cerarja, predsednika države Boruta Pahorja in vse, ki so odgovorni za postavitev smrtonosnih žičnatih ograj z rezili, kdo bo prevzel odgovornost? Kaj bo v zvezi s tem narejenega, da se zaščiti nedolžne živali? Postavitev teh rezil je nedopustna in muke, ki so jih in jih bodo na žalost do odstranitve še prestajale živali, ki se bodo ujele v smrtonosno ograjo, so nepredstavljive. G. Cerar ljudstvo vam je zaupalo funkcijo vodenja vlade v upanju, da boste zmogli svojo funkcijo opravljati etično, odgovorno in moralno. Zaradi vaše odločitve trpijo nedolžna bitja, ki niso kriva za migracije. Na dušo vam polagam, da odstranite to grozljivo ograjo, ki spada v srednji vek in rešite probleme drugače. G. Pahor zanima me, če lahko ob teh prizorih zamahnete z roko in če se vam ne zdi, da je žrtev prehuda? Vprašanja o etiki, morali, sočutju in vsej grozljivosti teh dogodkov, naslavljam na vse odgovorne. Kaj boste storili, da preprečite, da se to ne bo zgodilo nobeni živali in nobenemu človeku več", se sprašuje ljubiteljica živali Breda Turk. Prepričana je, da uboge živali plačujejo grehe človeške nepremišljenosti in brezčutnosti.
„Upam, da se vsi vi, ki ste krivi za to, zavedate, da bo nekoč prišel račun. Da boste morali odgovarjati za svoja dela, za takele odločitve. Apeliram na vse omenjene, da se odločijo za drugačne ukrepe, za drugačno pot, ki ne bo tlakovana s krvjo in trpljenjem nedolžnih. Pozivam Vas v imenu vseh živali, da se odločite, ukrepate takoj in umaknete ograje, ki povzročajo smrt in trpljenje. Boste zmogli najti v sebi razum, etiko in ravnali tako, da vas ne bo sram", dodaja naša sogovornica.
Najhuje pri vsem skupaj je, da je živalim ujetim v žico praktično nemogoče pomagati in je prava grozljivka, ko gledaš sirote živali zapletene v žico, ki se jim ob vsakem najmanjšem gibu bodice le še bolj zažirajo v meso in se vsakemu, ki ima srce, lahko le (z)meša, če to vidi... „Nam je iz žice uspelo rešiti srninega mladiča, enkrat jelena in enkrat ptico - pava. Pri vseh je bila ista zgodba - tako so se izčrpali med bolečimi poskusi da se rešijo žice, da so obležali in smo jih potem napol nezavestne počasi osvobodili žice. Tam, kjer smo lahko, smo na žico namestili plapolajoče trake/cunje ter žvenkljajoče predmete, tam je bilo potem ujetih živali precej manj - če je kaj takega možno namestiti na žično ograjo ob meji pa ne vem oz. dvomim...", razmišlja Sandra iz DZŽP, ki predlaga, da bi vsaj kakšne barvne trakove obesili na žične ograje. V društvu predlagajo tudi, da vsa sorodna slovenska društva enako druge organizacije podpišejo zahtevo do vlade za njuno ukrepanje, saj bi tudi navadni odsevni predmeti vsaj nekoliko omilili tragedijo, kar se že vidi v primeru Madžarske.
„Divjad se hrupu/migetanju umika - koluti žice mirujejo in divjad jih ne vidi oz. jih zazna prepozno, saj imajo živali svoje poti in če se na njih pojavi nekaj neslišnega in slabo vidnega se preprosto zaletijo, zapletejo ali pa je ne uspejo preskočiti ker je ne pričakujejo in nanjo niso pripravljene", poudarjajo v DZŽP, čigava predsednica Breda Habjanič je že pisala državnemu sekretarju na MNZ Boštjanu Šeficu. „V zvezi s postavitvijo žičnate ograje vas prosimo za pojasnitev, na kakšen način delujete preventivno, da se živali ne bi zapletale v ograjo in kakšne so načrtovane nadaljnje aktivnosti glede tega? Ograja z bodicami na slovenski meji je resna nevarnost za divje in prostoživeče živali, katerim se je s postavitvijo potencialno zelo nevarne ovire preprečilo gibanje po njim ustaljenih poteh. Ograja postavljena na madžarski meji je povzročila že več poginov divjadi v mukah, zato smo prepričani, da se bo isto zgodilo tudi na naši meji, kar pa lahko s skupnimi močmi nevladnih organizacij in predstavnikov državnih organov vsaj zmanjšamo, če ne že preprečimo. Mi smo pripravljeni vključiti se in pomagati po naših močeh. V Društvu za zaščito živali Pomurja imamo na podlagi lastnih izkušenj s terena predloge, kako z minimalnimi stroški to storiti. Ukrepati je potrebno takoj, zato vas prosimo, za čim hitrejši odziv, v nasprotnem primeru, če bomo vsi čakali in nič ukrenili se bojimo, da se bo zgodila »humanitarna katastrofa živalskih migrantov«, katerim ne moremo z besedo ali napisom sporočiti, da prehod, ki so ga do včeraj uporabljali za domačega, več ni njihova pot", je zapisala Breda Habjanič.
Takoj se je odzval tudi državni sekretar Šefic, ki je zatrdil, da razmišljajo o tem, kako zaščititi tudi živali pred morebitnimi poškodbami. „Kot resnično velik ljubitelj živali sem zelo zainteresiran tudi osebno, da poskušamo s skupnimi močmi najti učinkovito rešitev", pravi Šefic, ki skupaj s sodelavci ter predstavniki društev hitro začeli s konkretnimi dogovori in ukrepanjem.
Sicer pa so se živali, med iskanjem novih poti, začele pogosteje gibati preko nevarnih prometnic, tako da morajo biti sedaj tudi vozniki še bolj pozorni. V DZŽP razmišljajo tudi o avstrijskem modelu, ko so na predelih, kjer so oni postavili bodečo žico, še pred slednjo postavili nekakšno varovalno ograjo ravno zaradi tega, da se v njo ne zapletejo ljudje in živali...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Bodeča žica, ovira za migrante in past za živali