„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bodeča žica, ovira za migrante in past za živali

 

Ljubitelji živali ogorčeni zaradi postavitve žičnatih ograj, ki vsakodnevno pokonča na desetine in stotine prostoživečih živali - Šefic obljubil hitro ukrepanje

Živali v žiciOčitno je, da odgovorni za postavitev bodeče žice ob meji s Hrvaško niso razmišljali, da je to, poleg ovire za nenadzorovan prihod migrantov, tudi velika past za nedolžne živali, ki jih meddržavne meje in problemi ne zanimajo. Zato pa so ogorčeni ljubitelji živali in vsi, ki dnevno spremljajo žalostne fotografije srnjadi in vseh drugih živali, ki umirajo v groznih mukah in trpljenju. In z željo, da bi rešili kar se še lahko reši, se je organizirala skupina prizadevnih članic Društva za zaščito živali Pomurja (DZŽP), ki opozarjajo, da je dragoceno vsako življenje vseh živih bitij, torej tudi nedolžnih živali.

Sprašujejo se, ali se odgovorni sploh zavedajo, kolikšne so muke, ko te rezila razrežejo pri polni zavesti, ko se želiš rešiti iz morilske žice? Kakšno grozo doživlja nedolžno bitje, ki je želelo, le prečkati pot, ki jo je bila vajena? Grozljiva je misel na strah in agonijo košute, ki je umirala in umrla v mukah, ko se ji je ob vsakem premiku iz telesa pocejala kri in je življenje odtekalo iz nje? Predstavljamo si samo lahko kakšna bolečina je, če se urežemo in to bolečino postoterimo...
„Žalost in nemoč, ki se ob teh prizorih pojavi v vsakem srcu sočutnega in čutečega človeka je velika. Z vso resnostjo se sprašujem, kako si lahko kdorkoli dovoli takole mučenje živali? Zato javno sprašujem predsednika vlade Mira Cerarja, predsednika države Boruta Pahorja in vse, ki so odgovorni za postavitev smrtonosnih žičnatih ograj z rezili, kdo bo prevzel odgovornost? Kaj bo v zvezi s tem narejenega, da se zaščiti nedolžne živali? Postavitev teh rezil je nedopustna in muke, ki so jih in jih bodo na žalost do odstranitve še prestajale živali, ki se bodo ujele v smrtonosno ograjo, so nepredstavljive. G. Cerar ljudstvo vam je zaupalo funkcijo vodenja vlade v upanju, da boste zmogli svojo funkcijo opravljati etično, odgovorno in moralno. Zaradi vaše odločitve trpijo nedolžna bitja, ki niso kriva za migracije. Na dušo vam polagam, da odstranite to grozljivo ograjo, ki spada v srednji vek in rešite probleme drugače. G. Pahor zanima me, če lahko ob teh prizorih zamahnete z roko in če se vam ne zdi, da je žrtev prehuda? Vprašanja o etiki, morali, sočutju in vsej grozljivosti teh dogodkov, naslavljam na vse odgovorne. Kaj boste storili, da preprečite, da se to ne bo zgodilo nobeni živali in nobenemu človeku več", se sprašuje ljubiteljica živali Breda Turk. Prepričana je, da uboge živali plačujejo grehe človeške nepremišljenosti in brezčutnosti.
„Upam, da se vsi vi, ki ste krivi za to, zavedate, da bo nekoč prišel račun. Da boste morali odgovarjati za svoja dela, za takele odločitve. Apeliram na vse omenjene, da se odločijo za drugačne ukrepe, za drugačno pot, ki ne bo tlakovana s krvjo in trpljenjem nedolžnih. Pozivam Vas v imenu vseh živali, da se odločite, ukrepate takoj in umaknete ograje, ki povzročajo smrt in trpljenje. Boste zmogli najti v sebi razum, etiko in ravnali tako, da vas ne bo sram", dodaja naša sogovornica.
Najhuje pri vsem skupaj je, da je živalim ujetim v žico praktično nemogoče pomagati in je prava grozljivka, ko gledaš sirote živali zapletene v žico, ki se jim ob vsakem najmanjšem gibu bodice le še bolj zažirajo v meso in se vsakemu, ki ima srce, lahko le (z)meša, če to vidi... „Nam je iz žice uspelo rešiti srninega mladiča, enkrat jelena in enkrat ptico - pava. Pri vseh je bila ista zgodba - tako so se izčrpali med bolečimi poskusi da se rešijo žice, da so obležali in smo jih potem napol nezavestne počasi osvobodili žice. Tam, kjer smo lahko, smo na žico namestili plapolajoče trake/cunje ter žvenkljajoče predmete, tam je bilo potem ujetih živali precej manj - če je kaj takega možno namestiti na žično ograjo ob meji pa ne vem oz. dvomim...", razmišlja Sandra iz DZŽP, ki predlaga, da bi vsaj kakšne barvne trakove obesili na žične ograje. V društvu predlagajo tudi, da vsa sorodna slovenska društva enako druge organizacije podpišejo zahtevo do vlade za njuno ukrepanje, saj bi tudi navadni odsevni predmeti vsaj nekoliko omilili tragedijo, kar se že vidi v primeru Madžarske.
„Divjad se hrupu/migetanju umika - koluti žice mirujejo in divjad jih ne vidi oz. jih zazna prepozno, saj imajo živali svoje poti in če se na njih pojavi nekaj neslišnega in slabo vidnega se preprosto zaletijo, zapletejo ali pa je ne uspejo preskočiti ker je ne pričakujejo in nanjo niso pripravljene", poudarjajo v DZŽP, čigava predsednica Breda Habjanič je že pisala državnemu sekretarju na MNZ Boštjanu Šeficu. „V zvezi s postavitvijo žičnate ograje vas prosimo za pojasnitev, na kakšen način delujete preventivno, da se živali ne bi zapletale v ograjo in kakšne so načrtovane nadaljnje aktivnosti glede tega? Ograja z bodicami na slovenski meji je resna nevarnost za divje in prostoživeče živali, katerim se je s postavitvijo potencialno zelo nevarne ovire preprečilo gibanje po njim ustaljenih poteh. Ograja postavljena na madžarski meji je povzročila že več poginov divjadi v mukah, zato smo prepričani, da se bo isto zgodilo tudi na naši meji, kar pa lahko s skupnimi močmi nevladnih organizacij in predstavnikov državnih organov vsaj zmanjšamo, če ne že preprečimo. Mi smo pripravljeni vključiti se in pomagati po naših močeh. V Društvu za zaščito živali Pomurja imamo na podlagi lastnih izkušenj s terena predloge, kako z minimalnimi stroški to storiti. Ukrepati je potrebno takoj, zato vas prosimo, za čim hitrejši odziv, v nasprotnem primeru, če bomo vsi čakali in nič ukrenili se bojimo, da se bo zgodila »humanitarna katastrofa živalskih migrantov«, katerim ne moremo z besedo ali napisom sporočiti, da prehod, ki so ga do včeraj uporabljali za domačega, več ni njihova pot", je zapisala Breda Habjanič.
Takoj se je odzval tudi državni sekretar Šefic, ki je zatrdil, da razmišljajo o tem, kako zaščititi tudi živali pred morebitnimi poškodbami. „Kot resnično velik ljubitelj živali sem zelo zainteresiran tudi osebno, da poskušamo s skupnimi močmi najti učinkovito rešitev", pravi Šefic, ki skupaj s sodelavci ter predstavniki društev hitro začeli s konkretnimi dogovori in ukrepanjem.
Sicer pa so se živali, med iskanjem novih poti, začele pogosteje gibati preko nevarnih prometnic, tako da morajo biti sedaj tudi vozniki še bolj pozorni. V DZŽP razmišljajo tudi o avstrijskem modelu, ko so na predelih, kjer so oni postavili bodečo žico, še pred slednjo postavili nekakšno varovalno ograjo ravno zaradi tega, da se v njo ne zapletejo ljudje in živali...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Bodeča žica, ovira za migrante in past za živali