Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Žival je lahko večji prijatelj kot človek!

( 1 Ocena ) 

Ana Žnidarič iz DZŽP spregovorila o tem kaj bi vsi morali vedeti o živalih

Proti mučenju živaliPo predavanjih za odrasle v Murski Soboti in Lendavi, je Društvo za zaščito živali Pomurja (DZŽP) sedaj pripravilo še dve predavanji povezane z živalmi, predvsem hišnimi ljubljenčki, in sicer v Knjižnici Gornja Radgona, ter Domu starejših občanov Dosor Radenci. Na predavanjih aktivistke oz. prostovoljke DZŽP in kandidatke za naj Pomurko leta 2015, Ane Žnidarič, so številni ljubitelji živali in drugi poslušalci, dobili polno koristnih informacij, ki jih pozna malokdo, pa bi jih moral vsak. Poleg tega, da je spregovorila kaj počnejo v društvu, ter predstavila nekatere primere članstva iz dela na terenu, so obiskovalci, ki jih je v obeh dvoranah bilo veliko premalo, izvedeli tudi, kaj storiti če izgubimo ali najdemo žival; kaj storiti, če vidimo mučenje živali; kako prebrati telesno govorico živali, da ne pride do ugrizov oz. napadov; potem kje vse prihaja do zlorab živali, o stanju na terenu, o skrbi za živali, kaj se dogaja z živalmi v sodobni družbi ipd. Seveda pa ni manjkalo niti nasvetov pri skrbi za živali...

Kot je med drugim dejala Ana Žnidarič iz DZŽP, pri opozarjanju na krivice, ki se godijo nedolžnim živalim, moramo biti zelo glasni, saj živali glasu velikokrat nimajo, ob tem se same ne morejo boriti za svoje pravice, ker so po zakonu še vedno stvar in lahko z njo skrbnik počne skorajda karkoli. Večkrat so zanemarjene najosnovnejše potrebe - po vodi in hrani, gibanju ipd. In ker prevečkrat vidimo, da nekateri z živalmi dejansko ravnajo, kot jim je volja, je takšne zadeve potrebno prijaviti na ustrezno mesto. Trpinčenje živali je vseeno kaznivo dejanje, za katero so zagrožene sicer prenizke sankcije, a kljub temu se stanje lahko vsaj malo izboljša šele ko nekoga udariš po žepu.
„Naša predavanja so namenjena predvsem pomoči živalim in ozaveščanju ljudi. Prizadevamo si, da bo vsaka žival živela svoji vrsti primerno življenje; Kako prepoznamo telesno govorico živali; Kaj narediti, če vidimo mučenje živali; Zakaj vztrajamo pri sterilizacijah in kastracijah; Kaj storiti, če najdete ali izgubite žival; Vedenje psov in mačk; Zloraba živali; Živali samo zaradi prehrane; Živalim prijazno obnašanje ljudi v okolici bodeče žice; Kako lahko pomagam?" so teme o katerih je potrebno govoriti je med drugim dejala Žnidaričeva, ki je še posebej ponosna na Zavod Koki, kjer so rešili kokoši iz baterijske reje, ob tem pa skrbijo tudi za okoli 160 prostoživečih mačk. Predstavila je tudi multinacionalke, ki svoje izdelke testirajo na živalih. Dodala je, kako društvo nima pooblastil za odvzem zanemarjene živali, temveč to lahko stori le uradni veterinar, kateremu je potrebno vsako zanemarjenje in trpinčenje tudi prijaviti. Lahko se prijavi tudi policiji.
„Vsak državljan je dolžen prijaviti morebitno mučenje živali, ki ga opazi. In veseli nas, da imamo veliko prijav zanemarjanja in mučenja, po drugi strani pa nas žalosti, da je temu tako. Zato je rešitev, da bi bilo manj mučenja, trpinčenja in sploh zavrženih živali, kastracija in sterilizacija, za katere potekajo tudi akcije, ko vse veterinarske postaje v Pomurju znižajo cene svojih storitev za petino", je dejala Ana Žnidarič, ki je ob govoru o sterilizaciji in kastraciji iznesla tudi skoraj neverjeten podatek, da lahko samo en mačji par v sedmih letih teoretično »prinese« (ob 3,3 gonitvah letno) na svet kar 420 tisoč mladičev. Zato je v času od 1. februarja do 31. marca zagotovljen 20-odstotni popust pri veterinarjih za tovrstno zaščito lastnikom mačk in tudi psov. Ob zlorabah živali pa je šokantno, da kar 500 milijonov živali vsako leto (16 živali v sekundi) umre v laboratorijih zaradi raznoraznih poskusov na njih (leta 2014 je bilo takšnih poskusov na živalih v Sloveniji 11.446). V 70 odstotkih pri tem ni uporabljena anestezija, v 30 odstotkih pa le delna. Kot primeri živalskih ambasadorjev v Sloveniji sta bila omenjena kokoška Frida in pujsek Odi. Temu obratno pa kljubuje podatek, da je za prehrano ljudi bilo v Sloveniji leta 2014 zaklanih kar 34 milijonov živali...
Po zanimivih in aktualnih predavanjih je sledil še prijeten klepet o živalih ter prigrizek, seveda vegetarijanski oz. veganski. Ob tako kakovostnih predavanjih je edino škoda, da se predavanj, zlasti v Gornji Radgoni, ni udeležilo več poslušalcev, ne le ljubiteljev živali, temveč vseh drugih, saj bi lahko na sproščen način in brezplačno veliko izvedeli o živalskih prijateljih. In to so bile same koristne in pomembne informacije, med drugim tudi zanimivo in večkrat resnično mišljenje, da je žival lahko boljši prijatelj kot človek... Veliko bi se lahko naučili predvsem tisti, ki običajno mučijo in zlorabljajo omenjena živa bitja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Žival je lahko večji prijatelj kot človek!