Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Žival je lahko večji prijatelj kot človek!

( 1 Ocena ) 

Ana Žnidarič iz DZŽP spregovorila o tem kaj bi vsi morali vedeti o živalih

Proti mučenju živaliPo predavanjih za odrasle v Murski Soboti in Lendavi, je Društvo za zaščito živali Pomurja (DZŽP) sedaj pripravilo še dve predavanji povezane z živalmi, predvsem hišnimi ljubljenčki, in sicer v Knjižnici Gornja Radgona, ter Domu starejših občanov Dosor Radenci. Na predavanjih aktivistke oz. prostovoljke DZŽP in kandidatke za naj Pomurko leta 2015, Ane Žnidarič, so številni ljubitelji živali in drugi poslušalci, dobili polno koristnih informacij, ki jih pozna malokdo, pa bi jih moral vsak. Poleg tega, da je spregovorila kaj počnejo v društvu, ter predstavila nekatere primere članstva iz dela na terenu, so obiskovalci, ki jih je v obeh dvoranah bilo veliko premalo, izvedeli tudi, kaj storiti če izgubimo ali najdemo žival; kaj storiti, če vidimo mučenje živali; kako prebrati telesno govorico živali, da ne pride do ugrizov oz. napadov; potem kje vse prihaja do zlorab živali, o stanju na terenu, o skrbi za živali, kaj se dogaja z živalmi v sodobni družbi ipd. Seveda pa ni manjkalo niti nasvetov pri skrbi za živali...

Kot je med drugim dejala Ana Žnidarič iz DZŽP, pri opozarjanju na krivice, ki se godijo nedolžnim živalim, moramo biti zelo glasni, saj živali glasu velikokrat nimajo, ob tem se same ne morejo boriti za svoje pravice, ker so po zakonu še vedno stvar in lahko z njo skrbnik počne skorajda karkoli. Večkrat so zanemarjene najosnovnejše potrebe - po vodi in hrani, gibanju ipd. In ker prevečkrat vidimo, da nekateri z živalmi dejansko ravnajo, kot jim je volja, je takšne zadeve potrebno prijaviti na ustrezno mesto. Trpinčenje živali je vseeno kaznivo dejanje, za katero so zagrožene sicer prenizke sankcije, a kljub temu se stanje lahko vsaj malo izboljša šele ko nekoga udariš po žepu.
„Naša predavanja so namenjena predvsem pomoči živalim in ozaveščanju ljudi. Prizadevamo si, da bo vsaka žival živela svoji vrsti primerno življenje; Kako prepoznamo telesno govorico živali; Kaj narediti, če vidimo mučenje živali; Zakaj vztrajamo pri sterilizacijah in kastracijah; Kaj storiti, če najdete ali izgubite žival; Vedenje psov in mačk; Zloraba živali; Živali samo zaradi prehrane; Živalim prijazno obnašanje ljudi v okolici bodeče žice; Kako lahko pomagam?" so teme o katerih je potrebno govoriti je med drugim dejala Žnidaričeva, ki je še posebej ponosna na Zavod Koki, kjer so rešili kokoši iz baterijske reje, ob tem pa skrbijo tudi za okoli 160 prostoživečih mačk. Predstavila je tudi multinacionalke, ki svoje izdelke testirajo na živalih. Dodala je, kako društvo nima pooblastil za odvzem zanemarjene živali, temveč to lahko stori le uradni veterinar, kateremu je potrebno vsako zanemarjenje in trpinčenje tudi prijaviti. Lahko se prijavi tudi policiji.
„Vsak državljan je dolžen prijaviti morebitno mučenje živali, ki ga opazi. In veseli nas, da imamo veliko prijav zanemarjanja in mučenja, po drugi strani pa nas žalosti, da je temu tako. Zato je rešitev, da bi bilo manj mučenja, trpinčenja in sploh zavrženih živali, kastracija in sterilizacija, za katere potekajo tudi akcije, ko vse veterinarske postaje v Pomurju znižajo cene svojih storitev za petino", je dejala Ana Žnidarič, ki je ob govoru o sterilizaciji in kastraciji iznesla tudi skoraj neverjeten podatek, da lahko samo en mačji par v sedmih letih teoretično »prinese« (ob 3,3 gonitvah letno) na svet kar 420 tisoč mladičev. Zato je v času od 1. februarja do 31. marca zagotovljen 20-odstotni popust pri veterinarjih za tovrstno zaščito lastnikom mačk in tudi psov. Ob zlorabah živali pa je šokantno, da kar 500 milijonov živali vsako leto (16 živali v sekundi) umre v laboratorijih zaradi raznoraznih poskusov na njih (leta 2014 je bilo takšnih poskusov na živalih v Sloveniji 11.446). V 70 odstotkih pri tem ni uporabljena anestezija, v 30 odstotkih pa le delna. Kot primeri živalskih ambasadorjev v Sloveniji sta bila omenjena kokoška Frida in pujsek Odi. Temu obratno pa kljubuje podatek, da je za prehrano ljudi bilo v Sloveniji leta 2014 zaklanih kar 34 milijonov živali...
Po zanimivih in aktualnih predavanjih je sledil še prijeten klepet o živalih ter prigrizek, seveda vegetarijanski oz. veganski. Ob tako kakovostnih predavanjih je edino škoda, da se predavanj, zlasti v Gornji Radgoni, ni udeležilo več poslušalcev, ne le ljubiteljev živali, temveč vseh drugih, saj bi lahko na sproščen način in brezplačno veliko izvedeli o živalskih prijateljih. In to so bile same koristne in pomembne informacije, med drugim tudi zanimivo in večkrat resnično mišljenje, da je žival lahko boljši prijatelj kot človek... Veliko bi se lahko naučili predvsem tisti, ki običajno mučijo in zlorabljajo omenjena živa bitja.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Žival je lahko večji prijatelj kot človek!