Gosenice borovega prelca so nevarne tudi za človeka
Psu lahko odmre tkivo na smrčku ali jezičku
Slovenski veterinarji v zadnjem času vse pogosteje opozarjajo na pojav gosenic borovega prelca, ki so nevarne tako za živali kot tudi za ljudi. Predvsem za pse pomenijo veliko nevarnost, saj jih iz radovednosti lahko poližejo ali prežvečijo. Če strupena snov, ki jo izločajo, pride v stik s sluznico v ustih psa, resno poškoduje sluznico in povzroči odmiranje tkiva (nekrozo). Pes se ob stiku s strupom gosenice začne močno sliniti, njegov jezik se obarva rdeče-vijolično in lahko tudi močno oteče. Med znake zastrupitve spada tudi: odklanjanje hrane, driska (lahko tudi krvava), vročina, bruhanje. Ker prihaja do zatekanja ustne votline in jezika, obstaja nevarnost zadušitve.
Če vaš kosmatinec pride v stik z gosenicami pinijevega ali hrastovega sprevodnega prelca, mu, čeprav se bo temu verjetno upiral, z vodo nemudoma temeljito izperite gobček in ustno votlino. S tem mu lahko rešite življenje. Nujno je, da takoj zatem poiščete veterinarsko pomoč. Veterinar mora psu pogosto odstraniti odmrli del tkiva, najpogosteje jezička. Ker tudi hiter obisk veterinarja na žalost ne pomeni zelo dobrih obetov, naj bo na prvem mestu preventiva. Pes se nevarnosti, ki preži nanj, ne zaveda, zato morate za njegovo varnost na sprehodih poskrbeti vi.
Dotik takšne gosenice je neprijeten tudi za človeka. Njene dlačice so kakor ožigalke, ki na koži povzročijo nekaj podobnega opeklini – hudo vnetje, srbečico in pekoč občutek. Ker se dlačice gosenic lahko prenašajo po zraku, lahko povzročijo tudi vnetja oči in težave z dihanjem. Nanje so še posebej občutljivi otroci in starejši. Če zapredke opazite v mestih ali naseljih, se jih nikakor ne dotikajte, ampak čim prej obvestite Zavod za gozdove, ki jih bo na ustrezen način odstranil. Tovrstni masovni pohodi gosenic so nevarni tudi za mlada drevesa, ki po napadu gosenic počasi odmrejo. To je t.i. "gosenični dermatitis", ki se pojavi, če pridemo s kožo ali sluznicami v stik s strupenimi dlačicami gosenic sprevodnega prelca. Poznamo pinijevega sprevodnega prelca, ki se pojavlja v borovih gozdovih, ogromno ga imamo na Krasu in hrastovega sprevodnega prelca, ki se, kot že ime pove, pojavlja na hrastih. Več o tej nadlogi na strani Zavoda za gozdove RS.