Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gosenice borovega prelca so nevarne tudi za človeka

 

Psu lahko odmre tkivo na smrčku ali jezičku

GoseniceSlovenski veterinarji v zadnjem času vse pogosteje opozarjajo na pojav gosenic borovega prelca, ki so nevarne tako za živali kot tudi za ljudi. Predvsem za pse pomenijo veliko nevarnost, saj jih iz radovednosti lahko poližejo ali prežvečijo. Če strupena snov, ki jo izločajo, pride v stik s sluznico v ustih psa, resno poškoduje sluznico in povzroči odmiranje tkiva (nekrozo). Pes se ob stiku s strupom gosenice začne močno sliniti, njegov jezik se obarva rdeče-vijolično in lahko tudi močno oteče. Med znake zastrupitve spada tudi: odklanjanje hrane, driska (lahko tudi krvava), vročina, bruhanje. Ker prihaja do zatekanja ustne votline in jezika, obstaja nevarnost zadušitve.

Če vaš kosmatinec pride v stik z gosenicami pinijevega ali hrastovega sprevodnega prelca, mu, čeprav se bo temu verjetno upiral, z vodo nemudoma temeljito izperite gobček in ustno votlino. S tem mu lahko rešite življenje. Nujno je, da takoj zatem poiščete veterinarsko pomoč. Veterinar mora psu pogosto odstraniti odmrli del tkiva, najpogosteje jezička. Ker tudi hiter obisk veterinarja na žalost ne pomeni zelo dobrih obetov, naj bo na prvem mestu preventiva. Pes se nevarnosti, ki preži nanj, ne zaveda, zato morate za njegovo varnost na sprehodih poskrbeti vi.
Dotik takšne gosenice je neprijeten tudi za človeka. Njene dlačice so kakor ožigalke, ki na koži povzročijo nekaj podobnega opeklini – hudo vnetje, srbečico in pekoč občutek. Ker se dlačice gosenic lahko prenašajo po zraku, lahko povzročijo tudi vnetja oči in težave z dihanjem. Nanje so še posebej občutljivi otroci in starejši. Če zapredke opazite v mestih ali naseljih, se jih nikakor ne dotikajte, ampak čim prej obvestite Zavod za gozdove, ki jih bo na ustrezen način odstranil. Tovrstni masovni pohodi gosenic so nevarni tudi za mlada drevesa, ki po napadu gosenic počasi odmrejo. To je t.i. "gosenični dermatitis", ki se pojavi, če pridemo s kožo ali sluznicami v stik s strupenimi dlačicami gosenic sprevodnega prelca. Poznamo pinijevega sprevodnega prelca, ki se pojavlja v borovih gozdovih, ogromno ga imamo na Krasu in hrastovega sprevodnega prelca, ki se, kot že ime pove, pojavlja na hrastih. Več o tej nadlogi na strani Zavoda za gozdove RS.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Gosenice borovega prelca so nevarne tudi za človeka