Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V evropskih gozdovih živijo tudi ogrožene živali

 

Redko srečanje volka in risa je znak vrnitve divjih živali v Evropo

Volk in risSvetovni sklad za naravo (WWF) je te dni objavil nadvse zanimiv in razveseljujoč video izjemno redkega srečanja med ogroženima volkom in risom v evropskih divjih gozdovih. Zahvaljujoč strogemu varstvu sta se obe vrsti plenilcev v Evropi vrnili z roba izumrtja, vendar sta še vedno ogroženi. Povratek divjih živali v Evropo, ki smo mu priča tudi preko tega videa, je nesporen signal obnovljenega, zdravega in uravnoteženega ekosistema, ki ga je potrebno še dodatno zavarovati, pravijo v WWF. Video sicer prikazuje »divja prednika« naših psov in mačk, ki se srečata v zasneženih gozdovih Karpatov na Poljskem.

Posnetek je uspel biologu in video-fotografu Zenonu Wojtasu, ki je to edinstveno in nepozabno srečanje komentiral: »Opazovanje divjega risa in volka v njihovem naravnem okolju je izjemno težko in redko. Pogosto preživim mesece v ledenih pogojih, da bi le videl živali v naravi. To srečanje je edinstveno, saj nam daje vpogled v harmonijo, ki obstaja v naravi, kjer lahko plenilci živijo v istem habitatu ne da bi ogrožali drug drugega. Ko volk počasi hodi proti samici risa, le-ta usloči svoj hrbet, da zaščiti mladiče, kot bi naredile vse matere. To ni bil boj, volk se je le želel igrati.«
Populacije evrazijskega risa in sivega volka so so v nekaterih delih Evrope, žal tudi pri nas v Sloveniji, skoraj izumrle, zato je bilo nujno zavarovati skozi EU direktivi o pticah in habitatih, ključnih evropskih zakonov za varstvo narave. Po ocenah WWF na Poljskem trenutno živi okoli 1.000 volkov in 200 risov. »Vrnitev teh močnih in čudovitih živali v Evropo je velik uspeh po dolgih letih truda za ohranitev teh vrst. Ne smemo tvegati, da bi jih spet izgubili; so temeljne vrste, ki držijo naš naravni ekosistem v ravnovesju. Na naših voditeljih je odgovornost, da zagotovijo dovolj prostora in učinkovito varstvo evropske divje narave,« je dejal Andreas Baumueller, vodja programa naravnih virov pri WWF-ovem uradu za evropsko politiko.
WWF trenutno vodi kampanjo, s katero želi zagotoviti, da se EU direktive za varstvo narave, ki varujejo vrste, kot sta volk in ris, in na tisoče naravnih območij, ohranijo in v celoti izvajati na nacionalni ravni. Nedavno poročilo WWF je pokazalo, da netrajnostne industrijske dejavnosti, vključno s krčenjem gozdov, kmetijstvom in energetskim izkoriščanjem, ogrožajo nekatera od najbolj dragocenh naravnih območij v svetu in Evropi. WWF poziva k močnim pravnim ukrepom za ustavitev takšnega škodljivega uničenja. WWF kampanja Naj narava živi: WWF trenutno vodi evropsko kampanjo, katere cilj je zaščita EU direktiv o habitatih in pticah pred morebitno oslabitvijo. Evropska komisija trenutno izvaja oceno obeh direktiv (Fitness Check), s katero želi oceniti, ali so predpisi učinkoviti pri varovanju narave. Do sedaj je svoje nasprotovanje odpiranju direktiv izrazilo pol milijona državljanov EU, najmanj 12 vlad EU ter EU parlament, ki zahtevajo tudi njihovo boljše izvajanje v vseh državah članicah EU.
EU direktive o naravi so v Evropi prispevale k zaščiti volka, risa, medveda in glavate želve. Te vrste bodo s strani WWF prejele posebno pozornost v aprilu, maju in juniju 2016, saj želi WWF dvigniti zavest ljudi in povečati podporo za njihovo zaščito. Volk in ris sta ključni vrsti, ki igrata izjemno pomembno vlogo v strukturi, delovanju ali produktivnost habitata ali ekosistema na določenem nivoju (habitata, tal, razpršenosti semen, itd). Prispevek volka k zagotavljanju ekosistemskih storitev, na primer pri zmanjšanju prekomerne paše v gozdovih in škode, ki jo povzroča divji prašič v kmetijstvu, ne smemo podcenjevati.
WWF je sicer ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali V evropskih gozdovih živijo tudi ogrožene živali