V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V evropskih gozdovih živijo tudi ogrožene živali

 

Redko srečanje volka in risa je znak vrnitve divjih živali v Evropo

Volk in risSvetovni sklad za naravo (WWF) je te dni objavil nadvse zanimiv in razveseljujoč video izjemno redkega srečanja med ogroženima volkom in risom v evropskih divjih gozdovih. Zahvaljujoč strogemu varstvu sta se obe vrsti plenilcev v Evropi vrnili z roba izumrtja, vendar sta še vedno ogroženi. Povratek divjih živali v Evropo, ki smo mu priča tudi preko tega videa, je nesporen signal obnovljenega, zdravega in uravnoteženega ekosistema, ki ga je potrebno še dodatno zavarovati, pravijo v WWF. Video sicer prikazuje »divja prednika« naših psov in mačk, ki se srečata v zasneženih gozdovih Karpatov na Poljskem.

Posnetek je uspel biologu in video-fotografu Zenonu Wojtasu, ki je to edinstveno in nepozabno srečanje komentiral: »Opazovanje divjega risa in volka v njihovem naravnem okolju je izjemno težko in redko. Pogosto preživim mesece v ledenih pogojih, da bi le videl živali v naravi. To srečanje je edinstveno, saj nam daje vpogled v harmonijo, ki obstaja v naravi, kjer lahko plenilci živijo v istem habitatu ne da bi ogrožali drug drugega. Ko volk počasi hodi proti samici risa, le-ta usloči svoj hrbet, da zaščiti mladiče, kot bi naredile vse matere. To ni bil boj, volk se je le želel igrati.«
Populacije evrazijskega risa in sivega volka so so v nekaterih delih Evrope, žal tudi pri nas v Sloveniji, skoraj izumrle, zato je bilo nujno zavarovati skozi EU direktivi o pticah in habitatih, ključnih evropskih zakonov za varstvo narave. Po ocenah WWF na Poljskem trenutno živi okoli 1.000 volkov in 200 risov. »Vrnitev teh močnih in čudovitih živali v Evropo je velik uspeh po dolgih letih truda za ohranitev teh vrst. Ne smemo tvegati, da bi jih spet izgubili; so temeljne vrste, ki držijo naš naravni ekosistem v ravnovesju. Na naših voditeljih je odgovornost, da zagotovijo dovolj prostora in učinkovito varstvo evropske divje narave,« je dejal Andreas Baumueller, vodja programa naravnih virov pri WWF-ovem uradu za evropsko politiko.
WWF trenutno vodi kampanjo, s katero želi zagotoviti, da se EU direktive za varstvo narave, ki varujejo vrste, kot sta volk in ris, in na tisoče naravnih območij, ohranijo in v celoti izvajati na nacionalni ravni. Nedavno poročilo WWF je pokazalo, da netrajnostne industrijske dejavnosti, vključno s krčenjem gozdov, kmetijstvom in energetskim izkoriščanjem, ogrožajo nekatera od najbolj dragocenh naravnih območij v svetu in Evropi. WWF poziva k močnim pravnim ukrepom za ustavitev takšnega škodljivega uničenja. WWF kampanja Naj narava živi: WWF trenutno vodi evropsko kampanjo, katere cilj je zaščita EU direktiv o habitatih in pticah pred morebitno oslabitvijo. Evropska komisija trenutno izvaja oceno obeh direktiv (Fitness Check), s katero želi oceniti, ali so predpisi učinkoviti pri varovanju narave. Do sedaj je svoje nasprotovanje odpiranju direktiv izrazilo pol milijona državljanov EU, najmanj 12 vlad EU ter EU parlament, ki zahtevajo tudi njihovo boljše izvajanje v vseh državah članicah EU.
EU direktive o naravi so v Evropi prispevale k zaščiti volka, risa, medveda in glavate želve. Te vrste bodo s strani WWF prejele posebno pozornost v aprilu, maju in juniju 2016, saj želi WWF dvigniti zavest ljudi in povečati podporo za njihovo zaščito. Volk in ris sta ključni vrsti, ki igrata izjemno pomembno vlogo v strukturi, delovanju ali produktivnost habitata ali ekosistema na določenem nivoju (habitata, tal, razpršenosti semen, itd). Prispevek volka k zagotavljanju ekosistemskih storitev, na primer pri zmanjšanju prekomerne paše v gozdovih in škode, ki jo povzroča divji prašič v kmetijstvu, ne smemo podcenjevati.
WWF je sicer ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali V evropskih gozdovih živijo tudi ogrožene živali