Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi minister podpira ostrejše kazni

 

Kmalu bodo zaostrili kazni za vse mučitelje živali, tako komercialnih kot hišnih ljubljenčkov - od Vlade RS zahtevajo odstranitev žičnatih ograj

Mučenje živaliMinister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil 5. redne seje Strokovnega sveta za zaščito živali. Na svetu, ki mu predseduje dr. Erih Tetičkovič, so med drugim sklenili, da strokovni svet za zaščito živali podpre stališče Vlade RS do novele kazenskega zakonika, s katerim bi med drugim zaostrili kazni za mučitelje živali. Na tokratni seji Strokovnega sveta za zaščito živali so člani obravnavali »Dobrobit živali v šolskih programih – enoten in celovit program«, kjer je vsebino predstavil dr. Iztok Tomažič z Biotehniška fakultete.

Svet se je seznanil tudi z dogodki na področju pasjih bojev in se seznanil s stališčem do žičnate ograje. V njem Vlado RS poziva, naj čimprej sprejme ukrepe za odstranitev nevarnih tehničnih ovir, ki živalim povzročajo mučenje in trpljenje.
Svet se je seznanil s stališčem Vlade RS do predloga novele kazenskega zakonika, ki ga je v DZ vložila skupina poslancev. Strokovni svet za zaščito živali je pozdravil usklajeno stališče DZ in Vlade RS, da se ostreje kaznuje mučitelje živali. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je skladno z zakonom o zaščiti živali že leta 2010 imenoval strokovni svet za zaščito živali. Svetu predseduje predstavnik Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor Erih Tetičkovič, njegova namestnica pa je Alenka Dovč z ljubljanske veterinarske fakultete. Člani strokovnega sveta so še Andreja Bogataj Krivec iz Obalnega društva za zaščito živali, Franc Janžekovič z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko, Marjan Janžekovič z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Uroš Kovačič z ljubljanske medicinske fakultete in Jurij Trontelj z ljubljanske fakultete za farmacijo.
Kot so pojasnili, članstvo v strokovnem svetu traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Strokovni svet se sestane najmanj štirikrat letno, predsednik sveta pa lahko za proučevanje in obravnavo posameznih vprašanj povabi tudi druge strokovnjake. Strokovni svet izvaja naloge v skladu s pravilnikom o strokovnem svetu za zaščito živali: spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe, predlaga kriterije za izdajo dovoljenj za poskuse, daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali ter mnenja in predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi, in opravlja druge svetovalne naloge s področja zaščite živali.
Torej, kot je bilo slišati, kmalu naj bi zaostrili kazni za vse mučitelje živali, tako komercialnih kot hišnih ljubljenčkov, sem pa med drugim sodi tudi uporaba psov za borbe, uporabo vseh vrst živali v cirkusih, ter splošno močenje, trpinčenje in nepotrebno ubijanje vseh vrst živali...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Tudi minister podpira ostrejše kazni