Ata Rac, brez mame, zvalil naraščaj!
Nenavadna in skoraj neverjetna račja zgodba se je pripetila v Apaški dolini
Kako nepredvidljiva in včasih tudi neverjetna je narava, se je te dni potrdilo tudi v Žepovcih, ob regionalni cesti Gornja Radgona – Šentilj, dober streljaj od reke Mure, v Apaški dolini. Pri zakoncih Mlinarič (Žepovci 33), Alojzija je že upokojenka, Stanislav pa še dela v sosednji Avstriji, je namreč za nenavadno zgodbo poskrbel kar navadni raček iz rodu muškatnih bleščavk. Približno tri leta nazaj sta si Mlinaričeva, poleg parčka tekačic, ki naj bi pobirale nadležne polže na vrtu, od Ignaca Lebra iz Nasove, nabavila še par muškatnih bleščavk. Že lani je račka znesla na desetine jajc, najmanj 40 naj bi jih bilo. Kar dva meseca naj bi sedela na jajcih, a naraščaja ni bilo, kajti jajca očitno niso bila oplojena. Letos pa nekaj povsem drugega.
Že od začetka aprila sta Mlinaričeva vse redkeje srečevala samčka, ki se je enostavno 'izgubljal'. Potem pa več ni prišel niti po hrano, tako da sta mislila, da ga je povozilo kakšno vozilo, ali ga je kdo odnesel, morebiti tudi kakšna lisica. „Po drugi strani je samica bila doma in je nesla jajca, počasi je iz svojega perja pripravljala tudi gnezdo. In ko je začela redno sedeti na jajcih, smo k njenim dodali še ducat kurjih jajc, saj verjamem, da če že ne bo malih rac, potem bo vsaj kurje mladiče spravila na svet. Nekaj dni za tem naju je čakalo veliko presenečenje, kakršnega ne pozna nihče iz okolice, ki se ukvarja z racami. Bil sem v službi, v Avstriji, ko me je poklicala žena in dejala, da je racak od nekod prignal sedem malčkov. Tako me je presenetilo, da sem ji dejal , da je "nora", saj moški ne more zvaliti malčkov. A sem se očitno motil. Ne vem niti kje je sedel na jajcih, niti kako je možno, da samček na ta način skrbi za naraščaj. Po začetni sramežljivosti in bojazni za svoje malčke, se naš ata Rac sedaj prilagaja in je vedno bolj zaupljiv. Gotovo pa bo na našem dvorišču še bolj zanimivo, ko bo še mama iz drvarnice, kjer gnezdi, pripeljala še svoj del naraščaja", nam je razlagal Stanislav Mlinarič, ki ima sedaj največ težav z varovanjem majhnih rac in tudi piščančkov pred vranami, ki so največja nevarnost za njune perutninske naraščaje, kajti z ženo imata na domačiji le veliko kokoši in nekaj rac, ostalih živali pa ne.
