V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Ata Rac, brez mame, zvalil naraščaj!
Nenavadna in skoraj neverjetna račja zgodba se je pripetila v Apaški dolini
Kako nepredvidljiva in včasih tudi neverjetna je narava, se je te dni potrdilo tudi v Žepovcih, ob regionalni cesti Gornja Radgona – Šentilj, dober streljaj od reke Mure, v Apaški dolini. Pri zakoncih Mlinarič (Žepovci 33), Alojzija je že upokojenka, Stanislav pa še dela v sosednji Avstriji, je namreč za nenavadno zgodbo poskrbel kar navadni raček iz rodu muškatnih bleščavk. Približno tri leta nazaj sta si Mlinaričeva, poleg parčka tekačic, ki naj bi pobirale nadležne polže na vrtu, od Ignaca Lebra iz Nasove, nabavila še par muškatnih bleščavk. Že lani je račka znesla na desetine jajc, najmanj 40 naj bi jih bilo. Kar dva meseca naj bi sedela na jajcih, a naraščaja ni bilo, kajti jajca očitno niso bila oplojena. Letos pa nekaj povsem drugega.
Že od začetka aprila sta Mlinaričeva vse redkeje srečevala samčka, ki se je enostavno 'izgubljal'. Potem pa več ni prišel niti po hrano, tako da sta mislila, da ga je povozilo kakšno vozilo, ali ga je kdo odnesel, morebiti tudi kakšna lisica. „Po drugi strani je samica bila doma in je nesla jajca, počasi je iz svojega perja pripravljala tudi gnezdo. In ko je začela redno sedeti na jajcih, smo k njenim dodali še ducat kurjih jajc, saj verjamem, da če že ne bo malih rac, potem bo vsaj kurje mladiče spravila na svet. Nekaj dni za tem naju je čakalo veliko presenečenje, kakršnega ne pozna nihče iz okolice, ki se ukvarja z racami. Bil sem v službi, v Avstriji, ko me je poklicala žena in dejala, da je racak od nekod prignal sedem malčkov. Tako me je presenetilo, da sem ji dejal , da je "nora", saj moški ne more zvaliti malčkov. A sem se očitno motil. Ne vem niti kje je sedel na jajcih, niti kako je možno, da samček na ta način skrbi za naraščaj. Po začetni sramežljivosti in bojazni za svoje malčke, se naš ata Rac sedaj prilagaja in je vedno bolj zaupljiv. Gotovo pa bo na našem dvorišču še bolj zanimivo, ko bo še mama iz drvarnice, kjer gnezdi, pripeljala še svoj del naraščaja", nam je razlagal Stanislav Mlinarič, ki ima sedaj največ težav z varovanjem majhnih rac in tudi piščančkov pred vranami, ki so največja nevarnost za njune perutninske naraščaje, kajti z ženo imata na domačiji le veliko kokoši in nekaj rac, ostalih živali pa ne.
