Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Ata Rac, brez mame, zvalil naraščaj!
Nenavadna in skoraj neverjetna račja zgodba se je pripetila v Apaški dolini
Kako nepredvidljiva in včasih tudi neverjetna je narava, se je te dni potrdilo tudi v Žepovcih, ob regionalni cesti Gornja Radgona – Šentilj, dober streljaj od reke Mure, v Apaški dolini. Pri zakoncih Mlinarič (Žepovci 33), Alojzija je že upokojenka, Stanislav pa še dela v sosednji Avstriji, je namreč za nenavadno zgodbo poskrbel kar navadni raček iz rodu muškatnih bleščavk. Približno tri leta nazaj sta si Mlinaričeva, poleg parčka tekačic, ki naj bi pobirale nadležne polže na vrtu, od Ignaca Lebra iz Nasove, nabavila še par muškatnih bleščavk. Že lani je račka znesla na desetine jajc, najmanj 40 naj bi jih bilo. Kar dva meseca naj bi sedela na jajcih, a naraščaja ni bilo, kajti jajca očitno niso bila oplojena. Letos pa nekaj povsem drugega.
Že od začetka aprila sta Mlinaričeva vse redkeje srečevala samčka, ki se je enostavno 'izgubljal'. Potem pa več ni prišel niti po hrano, tako da sta mislila, da ga je povozilo kakšno vozilo, ali ga je kdo odnesel, morebiti tudi kakšna lisica. „Po drugi strani je samica bila doma in je nesla jajca, počasi je iz svojega perja pripravljala tudi gnezdo. In ko je začela redno sedeti na jajcih, smo k njenim dodali še ducat kurjih jajc, saj verjamem, da če že ne bo malih rac, potem bo vsaj kurje mladiče spravila na svet. Nekaj dni za tem naju je čakalo veliko presenečenje, kakršnega ne pozna nihče iz okolice, ki se ukvarja z racami. Bil sem v službi, v Avstriji, ko me je poklicala žena in dejala, da je racak od nekod prignal sedem malčkov. Tako me je presenetilo, da sem ji dejal , da je "nora", saj moški ne more zvaliti malčkov. A sem se očitno motil. Ne vem niti kje je sedel na jajcih, niti kako je možno, da samček na ta način skrbi za naraščaj. Po začetni sramežljivosti in bojazni za svoje malčke, se naš ata Rac sedaj prilagaja in je vedno bolj zaupljiv. Gotovo pa bo na našem dvorišču še bolj zanimivo, ko bo še mama iz drvarnice, kjer gnezdi, pripeljala še svoj del naraščaja", nam je razlagal Stanislav Mlinarič, ki ima sedaj največ težav z varovanjem majhnih rac in tudi piščančkov pred vranami, ki so največja nevarnost za njune perutninske naraščaje, kajti z ženo imata na domačiji le veliko kokoši in nekaj rac, ostalih živali pa ne.
