Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ata Rac, brez mame, zvalil naraščaj!

 

Nenavadna in skoraj neverjetna račja zgodba se je pripetila v Apaški dolini

Račke ŽepovciKako nepredvidljiva in včasih tudi neverjetna je narava, se je te dni potrdilo tudi v Žepovcih, ob regionalni cesti Gornja Radgona – Šentilj, dober streljaj od reke Mure, v Apaški dolini. Pri zakoncih Mlinarič (Žepovci 33), Alojzija je že upokojenka, Stanislav pa še dela v sosednji Avstriji, je namreč za nenavadno zgodbo poskrbel kar navadni raček iz rodu muškatnih bleščavk. Približno tri leta nazaj sta si Mlinaričeva, poleg parčka tekačic, ki naj bi pobirale nadležne polže na vrtu, od Ignaca Lebra iz Nasove, nabavila še par muškatnih bleščavk. Že lani je račka znesla na desetine jajc, najmanj 40 naj bi jih bilo. Kar dva meseca naj bi sedela na jajcih, a naraščaja ni bilo, kajti jajca očitno niso bila oplojena. Letos pa nekaj povsem drugega.

Že od začetka aprila sta Mlinaričeva vse redkeje srečevala samčka, ki se je enostavno 'izgubljal'. Potem pa več ni prišel niti po hrano, tako da sta mislila, da ga je povozilo kakšno vozilo, ali ga je kdo odnesel, morebiti tudi kakšna lisica. „Po drugi strani je samica bila doma in je nesla jajca, počasi je iz svojega perja pripravljala tudi gnezdo. In ko je začela redno sedeti na jajcih, smo k njenim dodali še ducat kurjih jajc, saj verjamem, da če že ne bo malih rac, potem bo vsaj kurje mladiče spravila na svet. Nekaj dni za tem naju je čakalo veliko presenečenje, kakršnega ne pozna nihče iz okolice, ki se ukvarja z racami. Bil sem v službi, v Avstriji, ko me je poklicala žena in dejala, da je racak od nekod prignal sedem malčkov. Tako me je presenetilo, da sem ji dejal , da je "nora", saj moški ne more zvaliti malčkov. A sem se očitno motil. Ne vem niti kje je sedel na jajcih, niti kako je možno, da samček na ta način skrbi za naraščaj. Po začetni sramežljivosti in bojazni za svoje malčke, se naš ata Rac sedaj prilagaja in je vedno bolj zaupljiv. Gotovo pa bo na našem dvorišču še bolj zanimivo, ko bo še mama iz drvarnice, kjer gnezdi, pripeljala še svoj del naraščaja", nam je razlagal Stanislav Mlinarič, ki ima sedaj največ težav z varovanjem majhnih rac in tudi piščančkov pred vranami, ki so največja nevarnost za njune perutninske naraščaje, kajti z ženo imata na domačiji le veliko kokoši in nekaj rac, ostalih živali pa ne.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Ata Rac, brez mame, zvalil naraščaj!