V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Butalci in bedaki s petelinjimi možgani!

 

Tam, kjer je volja, je tudi pot..., ali kako je mačka reševala miš

PetelinČeprav naj bi bil človek umsko najbolj razvito živo bitje in s tem naj bi bil najbolj pameten in inteligenten, temu žal prepogosto ni tako. Ob vsakodnevnih neumnostih, ki ji počnemo ljudje, pa nekatere „ideje“ pametnih možganov razočarajo še tiste vajene vsega.

In med slednje „novitete“ gotovo sodi tudi sklep občinskega sveta ene izmed manjših slovenskih lokalnih komun – občin, kjer so očitno rešili vse težave, sedaj pa so se spravili na tiste, ki naj bi jim enakovredno delale družbo v okolju, kjer živijo, nad nedolžne živali. K sreči sklep omenjenih občinarjev ni naletel na plodna tla, ne pri tistih, ki naj bi odlok izvajali, ne pri kakšni drugi službi, in nenazadnje niti pri občanih ne.

Samo v glavah butalcev in bedakov, kot so ljudje, se namreč lahko porodi ideja, da psom in petelinom prepovedo oglašanje. In kdo je vsemogočemu človeku, pravzaprav peščici ljudi iz majhne Slovenije dal pravico, da si lastijo planet Zemljo, katero prav oni najbolj onesnažujejo in uničujejo. Ljudje smo živa bitja, vendar čedalje bolj pozabljamo na svet okoli nas, ki prav tako živi in ima pravico do življenja. Tudi živali so del našega življenja. Na svetu je veliko dobrih ljudi, vendar le nekateri to priznajo in pokažejo in le peščica pokaže svojo humanost in spoštovanje do drugih živih bitij, ki bivajo v istem okolju kot človek. Ker ljudje ne razumemo oziroma nočemo razumeti živalskih klicev na pomoč, se moramo zavedati, da je morda vsako oglašanje živali klic na pomoč. Človekova okrutnost do živali je v današnjem času dosegla do zdaj še nepojmljive razsežnosti; mnoge živali životarijo v za njih neprimernih bivališčih ali pa so brezupno prepuščene cesti in svoji usodi. Mnoge so trpinčene, lačne, žejne, premražene, pretepene..., sedaj pa jim nekateri hočejo prepovedati še oglašanje, kikirikanje in lajanje, presenetljivo ne tudi mjavkanje. Še bolj neodgovorno je, da takšne kvazi odloke sprejemajo ljudje, ki bi v svojih okoljih morali skrbeti za sobivanja človeka in živali, ter enim in drugim skušati zagotoviti boljši jutri.

Odlok o prepovedi oglašanja katerekoli živali, ne le da nima zakonske podlage, temveč nima nobenega opravičljivega razloga. Njegovo sprejetje in že sovražni govori zoper živa bitja, ki se ne morejo braniti, je povsem nečloveško in kaže na popolno brezčutnost posameznikov. Zavedati se moramo, da živali prav tako kot ljudje čutijo fizično in psihično bolečino, da se bojijo in da potrebujejo varnost in ljubezen. Zato moramo živalim dajati enako sočutje in podporo, kot jo dajemo soljudem. Če bi živali znali pogledati v oči, bi se lahko od nje veliko naučili: zvestobe, predanosti in brezpogojne ljubezni. A kaj ko je med nami še vedno veliko preveč brezčutnih in brezvestnih ljudi, ki so zmožni različnih zavrženih dejanj, na račun nekoliko drugačnih živih bitij.

Živali nikakor niso morilci in sovražniki, razen ko se branijo pred napadom ali si morajo priskrbeti hrano, drugače pa so veliki prijatelji, in bi lahko bili vzor tudi človeku. Zanimivo zgodbo o prijateljstvu med živalmi, ki so lahko poučne predvsem za ljudi, ki se odločijo za takšno ali drugačno trpinčenje in zanemarjanje katerikoli živih bitij, smo zasledili na Daljnem vzhodu. Gre za dogodek, ko se je v neko prodajalno na Kitajskem naselila miš. Da bi jo odstranili so v trgovino naselili mačko, ta pa je bila breja in je povrgla pet mladičev. Po nekaj dnevih je bilo ugotovljeno, da se z mladiči v škatli igra tudi miš. Zaposleni so želeli miško izgnati iz trgovine, vendar je muca takoj stekla za njo in jo vrnila k svojim mladičem. Muca je postala do miške zelo zaščitniška in se vznemiri, če ji kdo pride preblizu. Na nek način se izpolnjujejo besede preroka Izaije, ki je že pred davnimi napovedal, da bodo živali živele med seboj v miru. V Bibliji tako beremo njegove besede: Volk in jagnje se bosta skupaj pasla, lev bo jedel slamo kakor govedo in kača bo imela prah za svoj kruh... Primerov, kakršen je opisani iz Kitajske, je vedno več. Vedno bolj prihaja na dan tista prava bit živali: nesebičnost, pomoč šibkejšim od sebe, ki je še vedno zapisana na dnu duše živali in je človek ne more izbrisati. Mačka, ki skrbi za miš in jo ščiti, je fascinanten znanilec novega časa, ko bo prenehala teči kri živali. Upamo samo lahko, da ne samo živali, temveč tudi ljudi. Iz „kitajskega primera“, bi se lahko mnogo naučili tudi politiki, predvsem tisti „smrtno skregani“, kot naj bi bila „smrtno skregana“ miš in mačka. Vse probleme oziroma nasprotja se da rešiti na miren način. Tam, kjer je volja, je tudi pot...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Butalci in bedaki s petelinjimi možgani!