Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Butalci in bedaki s petelinjimi možgani!

 

Tam, kjer je volja, je tudi pot..., ali kako je mačka reševala miš

PetelinČeprav naj bi bil človek umsko najbolj razvito živo bitje in s tem naj bi bil najbolj pameten in inteligenten, temu žal prepogosto ni tako. Ob vsakodnevnih neumnostih, ki ji počnemo ljudje, pa nekatere „ideje“ pametnih možganov razočarajo še tiste vajene vsega.

In med slednje „novitete“ gotovo sodi tudi sklep občinskega sveta ene izmed manjših slovenskih lokalnih komun – občin, kjer so očitno rešili vse težave, sedaj pa so se spravili na tiste, ki naj bi jim enakovredno delale družbo v okolju, kjer živijo, nad nedolžne živali. K sreči sklep omenjenih občinarjev ni naletel na plodna tla, ne pri tistih, ki naj bi odlok izvajali, ne pri kakšni drugi službi, in nenazadnje niti pri občanih ne.

Samo v glavah butalcev in bedakov, kot so ljudje, se namreč lahko porodi ideja, da psom in petelinom prepovedo oglašanje. In kdo je vsemogočemu človeku, pravzaprav peščici ljudi iz majhne Slovenije dal pravico, da si lastijo planet Zemljo, katero prav oni najbolj onesnažujejo in uničujejo. Ljudje smo živa bitja, vendar čedalje bolj pozabljamo na svet okoli nas, ki prav tako živi in ima pravico do življenja. Tudi živali so del našega življenja. Na svetu je veliko dobrih ljudi, vendar le nekateri to priznajo in pokažejo in le peščica pokaže svojo humanost in spoštovanje do drugih živih bitij, ki bivajo v istem okolju kot človek. Ker ljudje ne razumemo oziroma nočemo razumeti živalskih klicev na pomoč, se moramo zavedati, da je morda vsako oglašanje živali klic na pomoč. Človekova okrutnost do živali je v današnjem času dosegla do zdaj še nepojmljive razsežnosti; mnoge živali životarijo v za njih neprimernih bivališčih ali pa so brezupno prepuščene cesti in svoji usodi. Mnoge so trpinčene, lačne, žejne, premražene, pretepene..., sedaj pa jim nekateri hočejo prepovedati še oglašanje, kikirikanje in lajanje, presenetljivo ne tudi mjavkanje. Še bolj neodgovorno je, da takšne kvazi odloke sprejemajo ljudje, ki bi v svojih okoljih morali skrbeti za sobivanja človeka in živali, ter enim in drugim skušati zagotoviti boljši jutri.

Odlok o prepovedi oglašanja katerekoli živali, ne le da nima zakonske podlage, temveč nima nobenega opravičljivega razloga. Njegovo sprejetje in že sovražni govori zoper živa bitja, ki se ne morejo braniti, je povsem nečloveško in kaže na popolno brezčutnost posameznikov. Zavedati se moramo, da živali prav tako kot ljudje čutijo fizično in psihično bolečino, da se bojijo in da potrebujejo varnost in ljubezen. Zato moramo živalim dajati enako sočutje in podporo, kot jo dajemo soljudem. Če bi živali znali pogledati v oči, bi se lahko od nje veliko naučili: zvestobe, predanosti in brezpogojne ljubezni. A kaj ko je med nami še vedno veliko preveč brezčutnih in brezvestnih ljudi, ki so zmožni različnih zavrženih dejanj, na račun nekoliko drugačnih živih bitij.

Živali nikakor niso morilci in sovražniki, razen ko se branijo pred napadom ali si morajo priskrbeti hrano, drugače pa so veliki prijatelji, in bi lahko bili vzor tudi človeku. Zanimivo zgodbo o prijateljstvu med živalmi, ki so lahko poučne predvsem za ljudi, ki se odločijo za takšno ali drugačno trpinčenje in zanemarjanje katerikoli živih bitij, smo zasledili na Daljnem vzhodu. Gre za dogodek, ko se je v neko prodajalno na Kitajskem naselila miš. Da bi jo odstranili so v trgovino naselili mačko, ta pa je bila breja in je povrgla pet mladičev. Po nekaj dnevih je bilo ugotovljeno, da se z mladiči v škatli igra tudi miš. Zaposleni so želeli miško izgnati iz trgovine, vendar je muca takoj stekla za njo in jo vrnila k svojim mladičem. Muca je postala do miške zelo zaščitniška in se vznemiri, če ji kdo pride preblizu. Na nek način se izpolnjujejo besede preroka Izaije, ki je že pred davnimi napovedal, da bodo živali živele med seboj v miru. V Bibliji tako beremo njegove besede: Volk in jagnje se bosta skupaj pasla, lev bo jedel slamo kakor govedo in kača bo imela prah za svoj kruh... Primerov, kakršen je opisani iz Kitajske, je vedno več. Vedno bolj prihaja na dan tista prava bit živali: nesebičnost, pomoč šibkejšim od sebe, ki je še vedno zapisana na dnu duše živali in je človek ne more izbrisati. Mačka, ki skrbi za miš in jo ščiti, je fascinanten znanilec novega časa, ko bo prenehala teči kri živali. Upamo samo lahko, da ne samo živali, temveč tudi ljudi. Iz „kitajskega primera“, bi se lahko mnogo naučili tudi politiki, predvsem tisti „smrtno skregani“, kot naj bi bila „smrtno skregana“ miš in mačka. Vse probleme oziroma nasprotja se da rešiti na miren način. Tam, kjer je volja, je tudi pot...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Butalci in bedaki s petelinjimi možgani!