Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dobrotniki in botri rešujejo zavržene konje

 

Kako je deklica Leni postala botrica najdeni kobili Lariji, za katero skrbi na daljavo in ji namenja svojo mesečno žepnino?

Regina in MiškoVseslovensko Društvo za zaščito konj Velenje, katerega predsednica je neutrudna Natalija Nedeljko, in ki deluje tudi preko rehabilitacijskega centra Petra v Orovi vasi pri Polzeli, gotovo sodi med najbolj dejavna tovrstna društva za zaščito živali sploh. Kljub finančnim težavam, glede na to, da je po vsej državi vedno več zavrženih in trpinčenih živali – tudi konj, društvo s pomočjo donatorjev in prijateljev, nesebično pomaga. In čeprav imajo veliko podpornikov in prijateljev, zaradi česar je bistveno lažje delovati, so veseli vsakega novega donatorja in botra, ki prevzame skrb za kakšno žival.

„Dejansko, Društvo za zaščito konj je takšna posebna in edinstvena prostovoljna ter neprofitna organizacija, ki se ukvarja z reševanjem pomoči potrebnih konj in ostalih živali, jih rehabilitira in nato tistim, ki so primerne, išče tudi nove domove. Društvo deluje izključno na prostovoljnih prispevkih in donacijah in ni financirano s strani države, zato je življenje živali še toliko bolj odvisno od dobrosrčnosti posameznikov in podjetij. Kljub vsemu trudu, pa v društvu vseeno ostajajo živali, ki zaradi svoje starosti, poškodb ali neprilagodljivosti, ne bodo mogle nikoli v posvojitev ali pa je zanje izredno težko najti primeren dom. Da društvo lahko skrbi in poskrbi zanje, jim iščemo botre, oz., posvojitelje na daljavo, ki s svojimi mesečnimi finančnimi prispevki pomagajo, da te živali lahko normalno živijo, da je zanje poskrbljeno, tako s hrano kot s potrebnimi veterinarskimi uslugami. Vsak konj v društvu lahko ima enega ali več botrov, pomembno je le, da se za žival mesečno zbere toliko denarja, da je žival preskrbljena. Botri imajo možnost, da za svoje dobro delo, obiščejo žival za katero darujejo, se z njo družijo, jo negujejo, gredo z njo na sprehod...", pojasnjuje predsednica Natalija Nedeljko
In ker so v društvu veseli vsakega novega botra, so se še posebej razveselili zadnje botrice kobili Lariji. Za njeno življenje so zbirali denar otroci in jo nato predali v varstvo društvu. Za še večje presenečenje v društvu pa je poskrbela mala drobcena deklica z imenom Leni. To malo dete se je namreč odločilo, da bo postala botrica rešeni Lariji in da bo zanjo vsak mesec prispevala 20 evrov od svoje žepnine. Seveda so v društvu želeli tudi potrditev s strani staršev, da ne bi prišlo do kakšnih zapletov, in je njena mamica povedala: „Leni ima odkar pomnim rada živali. Ko pa se je pri štirih letih prvič posedla na konja, je bila to ljubezen na prvi pogled. Pri šestih smo jo vpisali v jahalno šolo, kjer trenira še danes. Na kmetiji, kjer je Leni prevzela za nekaj mesecev oskrbo kobile Aby, ki je prav tako rešenka društva, je spoznala tudi Larijo. Tudi za njo je zelo rada poskrbela in ko se je Larija s pomočjo Natalije in društva izognila kruti usodi, se je Leni odločila, da bi želela na daljavo naprej skrbeti zanjo. Odrekla se je svoji žepnini in jo mesečno namenila Lariji. Starši in sorodniki jo pri tem popolnoma podpiramo, saj se bo tako naučila odgovornosti do živali. Tudi sama si želi nekoč imeti svojega konja in pomembno je, da prej spozna vso odgovornost in skrb, ki jo ta čudovita žival potrebuje." je povedala Lenijina mama.
V društvu pa poudarjajo, kako je mala Leni lahko vsem velik vzgled. Njeno drobceno srce je kljub vsemu široko odprto za živali, še sploh tiste, ki potrebujejo pomoč. Žal pa v društvu pomoč ne potrebuje samo Larija, tu je še kar nekaj ostarelih in poškodovanih konj, ki svojega stalnega doma ne bodo več našli ali pa le zelo težko. Tako iščejo botre še lipicanca Valdek in Samo, haflingerka Dora, kasačica Klara, mešanka Megy, pa arabca Dalay in Lord, posavka Prama, ponija Miško in Mrha. Tudi v Centru za konje s posebnimi potrebami je nastanjenih sedem konj društva, ki prav tako nujno potrebujejo pomoč in botre. „Ti konji dejansko v redno posvojitev ne morejo več, saj so jih njihovi lastniki poškodovali do te mere, da so invalidni. Tu je Trina, pa Alisa, Katla, in poniji Brina, Brena, Polux ter Zala. Vsak od njih ima za sabo svojo trpečo zgodbo, vsak od njih je bil rešen z namenom, da se mu pomaga, ga rehabilitira in nato išče nov, primeren dom. Oskrba teh konj je izredno draga, zato ti konji ne najdejo primernih domov. Čeprav so nekateri od njih še vedno primerni za sprehode in igranje na tleh, ne izpolnjujejo želja ljudi, ki konje vidijo predvsem kot objekt za jahanje. Ti konji so kljub svoji preteklosti tudi izredni psihični terapevti, vendar pa je ta del pri ljudeh premalo cenjen", pravi Natalija Nedeljko.
Po njenem prepričanju je mala deklica Leni pokazala, da lahko vsak, ki ima srce za živali, s svojim drobnim, malim dejanjem, polepša življenje živali, svoji duši pa zagotovi nek poseben mir, toplino in veselje ob dobrem dejanju. „K botrstvu konjem vabimo tudi podjetja, ki lahko s svojim plemenitim dejanjem pripomorejo, da bo življenje konj lepše. Mogoče bo Lenijina odločitev spodbudila tudi kakšen razred učencev, ki bo s skupnimi močmi postal boter kateremu od konj, ga kdaj obiskal in se podružil ter poigral z njim. Na spletni strani društva dzk.si, si lahko vsak izbere katerega od konj in zanj na TRR SI56 1010 0005 0589 375 prispevate kakšen minimalni znesek za njegovo oskrbo. Takšno odločitev sta sprejeli tudi Natalija Verboten, ki že več kot dve leti pokriva del mesečnih stroškov oskrbe za lipicanca Valdeka in pevka Regina, ki dve leti, s svojim prispevkom pomaga pokriti del oskrbe za ponija Miškota. Hvala vsem botrom, ljudem dobre volje, podjetjem in obrtnikom, ki ste ta korak že storili. Ste tista svetla luč in dokaz, da dobri ljudje in dobra podjetja še obstajajo in da tudi tisti, ki so bili rešeni iz konjskega odpada, niso pozabljeni", dodaja predsednica Društva za zaščito konj, Natalija Nedeljko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Dobrotniki in botri rešujejo zavržene konje