„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dobrotniki in botri rešujejo zavržene konje

 

Kako je deklica Leni postala botrica najdeni kobili Lariji, za katero skrbi na daljavo in ji namenja svojo mesečno žepnino?

Regina in MiškoVseslovensko Društvo za zaščito konj Velenje, katerega predsednica je neutrudna Natalija Nedeljko, in ki deluje tudi preko rehabilitacijskega centra Petra v Orovi vasi pri Polzeli, gotovo sodi med najbolj dejavna tovrstna društva za zaščito živali sploh. Kljub finančnim težavam, glede na to, da je po vsej državi vedno več zavrženih in trpinčenih živali – tudi konj, društvo s pomočjo donatorjev in prijateljev, nesebično pomaga. In čeprav imajo veliko podpornikov in prijateljev, zaradi česar je bistveno lažje delovati, so veseli vsakega novega donatorja in botra, ki prevzame skrb za kakšno žival.

„Dejansko, Društvo za zaščito konj je takšna posebna in edinstvena prostovoljna ter neprofitna organizacija, ki se ukvarja z reševanjem pomoči potrebnih konj in ostalih živali, jih rehabilitira in nato tistim, ki so primerne, išče tudi nove domove. Društvo deluje izključno na prostovoljnih prispevkih in donacijah in ni financirano s strani države, zato je življenje živali še toliko bolj odvisno od dobrosrčnosti posameznikov in podjetij. Kljub vsemu trudu, pa v društvu vseeno ostajajo živali, ki zaradi svoje starosti, poškodb ali neprilagodljivosti, ne bodo mogle nikoli v posvojitev ali pa je zanje izredno težko najti primeren dom. Da društvo lahko skrbi in poskrbi zanje, jim iščemo botre, oz., posvojitelje na daljavo, ki s svojimi mesečnimi finančnimi prispevki pomagajo, da te živali lahko normalno živijo, da je zanje poskrbljeno, tako s hrano kot s potrebnimi veterinarskimi uslugami. Vsak konj v društvu lahko ima enega ali več botrov, pomembno je le, da se za žival mesečno zbere toliko denarja, da je žival preskrbljena. Botri imajo možnost, da za svoje dobro delo, obiščejo žival za katero darujejo, se z njo družijo, jo negujejo, gredo z njo na sprehod...", pojasnjuje predsednica Natalija Nedeljko
In ker so v društvu veseli vsakega novega botra, so se še posebej razveselili zadnje botrice kobili Lariji. Za njeno življenje so zbirali denar otroci in jo nato predali v varstvo društvu. Za še večje presenečenje v društvu pa je poskrbela mala drobcena deklica z imenom Leni. To malo dete se je namreč odločilo, da bo postala botrica rešeni Lariji in da bo zanjo vsak mesec prispevala 20 evrov od svoje žepnine. Seveda so v društvu želeli tudi potrditev s strani staršev, da ne bi prišlo do kakšnih zapletov, in je njena mamica povedala: „Leni ima odkar pomnim rada živali. Ko pa se je pri štirih letih prvič posedla na konja, je bila to ljubezen na prvi pogled. Pri šestih smo jo vpisali v jahalno šolo, kjer trenira še danes. Na kmetiji, kjer je Leni prevzela za nekaj mesecev oskrbo kobile Aby, ki je prav tako rešenka društva, je spoznala tudi Larijo. Tudi za njo je zelo rada poskrbela in ko se je Larija s pomočjo Natalije in društva izognila kruti usodi, se je Leni odločila, da bi želela na daljavo naprej skrbeti zanjo. Odrekla se je svoji žepnini in jo mesečno namenila Lariji. Starši in sorodniki jo pri tem popolnoma podpiramo, saj se bo tako naučila odgovornosti do živali. Tudi sama si želi nekoč imeti svojega konja in pomembno je, da prej spozna vso odgovornost in skrb, ki jo ta čudovita žival potrebuje." je povedala Lenijina mama.
V društvu pa poudarjajo, kako je mala Leni lahko vsem velik vzgled. Njeno drobceno srce je kljub vsemu široko odprto za živali, še sploh tiste, ki potrebujejo pomoč. Žal pa v društvu pomoč ne potrebuje samo Larija, tu je še kar nekaj ostarelih in poškodovanih konj, ki svojega stalnega doma ne bodo več našli ali pa le zelo težko. Tako iščejo botre še lipicanca Valdek in Samo, haflingerka Dora, kasačica Klara, mešanka Megy, pa arabca Dalay in Lord, posavka Prama, ponija Miško in Mrha. Tudi v Centru za konje s posebnimi potrebami je nastanjenih sedem konj društva, ki prav tako nujno potrebujejo pomoč in botre. „Ti konji dejansko v redno posvojitev ne morejo več, saj so jih njihovi lastniki poškodovali do te mere, da so invalidni. Tu je Trina, pa Alisa, Katla, in poniji Brina, Brena, Polux ter Zala. Vsak od njih ima za sabo svojo trpečo zgodbo, vsak od njih je bil rešen z namenom, da se mu pomaga, ga rehabilitira in nato išče nov, primeren dom. Oskrba teh konj je izredno draga, zato ti konji ne najdejo primernih domov. Čeprav so nekateri od njih še vedno primerni za sprehode in igranje na tleh, ne izpolnjujejo želja ljudi, ki konje vidijo predvsem kot objekt za jahanje. Ti konji so kljub svoji preteklosti tudi izredni psihični terapevti, vendar pa je ta del pri ljudeh premalo cenjen", pravi Natalija Nedeljko.
Po njenem prepričanju je mala deklica Leni pokazala, da lahko vsak, ki ima srce za živali, s svojim drobnim, malim dejanjem, polepša življenje živali, svoji duši pa zagotovi nek poseben mir, toplino in veselje ob dobrem dejanju. „K botrstvu konjem vabimo tudi podjetja, ki lahko s svojim plemenitim dejanjem pripomorejo, da bo življenje konj lepše. Mogoče bo Lenijina odločitev spodbudila tudi kakšen razred učencev, ki bo s skupnimi močmi postal boter kateremu od konj, ga kdaj obiskal in se podružil ter poigral z njim. Na spletni strani društva dzk.si, si lahko vsak izbere katerega od konj in zanj na TRR SI56 1010 0005 0589 375 prispevate kakšen minimalni znesek za njegovo oskrbo. Takšno odločitev sta sprejeli tudi Natalija Verboten, ki že več kot dve leti pokriva del mesečnih stroškov oskrbe za lipicanca Valdeka in pevka Regina, ki dve leti, s svojim prispevkom pomaga pokriti del oskrbe za ponija Miškota. Hvala vsem botrom, ljudem dobre volje, podjetjem in obrtnikom, ki ste ta korak že storili. Ste tista svetla luč in dokaz, da dobri ljudje in dobra podjetja še obstajajo in da tudi tisti, ki so bili rešeni iz konjskega odpada, niso pozabljeni", dodaja predsednica Društva za zaščito konj, Natalija Nedeljko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Dobrotniki in botri rešujejo zavržene konje