„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomagajmo pticam preživeti zimo!

 

Hud mraz in visok sneg najbolj nagajata majhnim pticam

PticeV teh dnevih in tednih, ko je hud mraz že pritisnil pritisnil tudi pomurske ravnice, Slovenske gorice, štajerske hribčke in gorenjske gore, tudi živalim ni posebej lahko, a žal bo še huje.

Čeprav nekateri menijo, da se živali prilagajajo vsem razmeram, je več kot jasno, da jim je potrebna tudi človekova pomoč. To še zlasti velja za majhne ptičke, ki v hudem mrazu in ob debeli snežni skorji, nimajo možnosti najti hrane. In medtem, ko nekateri zanemarjajo in celo mučijo tudi lastne domače živali in hišne ljubljenčke, so med nami tudi ljudje, ki jim ni vseeno kako se v naravi preživljajo predvsem pa kako se prehranjujejo majhni in nemočni ptiči. Seveda so tukaj tudi lovci, ki skrbijo za divjad, ki je prav tako zelo ogrožena. A kljub temu je dobrodošla pomoč vsakega posameznika, vsakega ljubitelja živali, zlasti majhnih ptičev, ki vso energijo porabijo za boj proti mrazu, potem pa si ne morejo najti hrane in kaj jim potem preostane..., nemočne živalce poginejo v hudih mukah, hranjenje ptic pa nam ne vzame veliko časa in stroškov. Sploh pa, pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere ptice same približajo človekovim naseljem. Če jim ponudimo primerno hrano, bodo prišle prav na naš vrt. To je verjetno glavni razlog, da je zimsko hranjenje ptic postalo tako priljubljeno. Verjetno ni lažjega načina, da si ptice od blizu ogledamo in spoznamo. Pred začetkom hranjenja pa se ne moremo izogniti vprašanju, ali je to sploh potrebno.

Seveda so hranjena potrebne tudi večje ptice, celo labodi, ki jim vsa hrana zamrzne, a jim je kljub temu lažje kot majhnim ptičicam. Hranjenje ptic in sploh živali, prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Hranjenje je predvsem pomembno za ptice v mestih, naseljih, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Zato se zatečemo h klasičnem hranjenju ptic, s ptičjo krmilnico. Kako hranimo? Strokovnjaki in ljubitelji ptic pravijo, da lahko začnemo hraniti že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -5 stopinj C. Hranimo redno od ohladitve, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen…) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic.

Kakšna naj bo krmilnica in kam jo postavimo? Najboljše so lesene, dovolj velike krmilnice z lastno streho, ali pa kar preprost pladenj, postavljen na suho mesto. Idealno je, če je hrana pticam dostopna iz vseh smeri. Krmilnico postavimo tako, da bomo ptice v njej lahko najbolje opazovali, na vrt, teraso, balkon… Krmilnica bo neprimerno bolje obiskana, če bo postavljena v bližino kritja, to je v ali ob krošnjo drevesa ali grma, idealno najmanj 1,5 m nad tlemi, nedosegljivo mačkam. Pomembno je, da opremimo tudi okno, skozi katero opazujemo ptice. Idealno je, če na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso), ki bo omogočila, da ptic ne bomo plašili našim sunkovitim gibom navkljub. Da preprečimo morebitne trke ptic s steklom, lahko nanj kaj nalepimo ali narišemo. Vseeno kaj, zato pri tem izkoristimo domišljijo otrok.

S čim hranimo? Pri tem velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana.

Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica…) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu. Kupimo ali naredimo lahko tudi lojne – maščobne pogače za sinice in vrabce, rozine in različne oreščke. Pri hranjenju ne pozabimo na talno krmišče: kosom, drozgom, taščici, vrabcem nastavimo sadje (npr. prerezano jabolko – večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine in sončnična semena ščinkavcem. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.

Vse sinice, menišček, močvirska sinica, plavček, velika sinica in čopasta sinica ter gorska sinica naravnost obožujejo sončnice in drobno mleto živalsko maščobo. Dolgorepka se hrani na kosih govejega loja in lojenih pogačah. Brglez se obnaša podobno kot sinice. Je pravi "ropar" krmilnic, saj cel dan raznaša sončnice in jih skriva v lubju dreves. Poljski vrabec in domači vrabec sta prava ptičja gurmana, saj čez celo zimo ob vsakem vremenu jesta malo sončnic, malo pšenice in prosa ter malo loja, kljuvata pa tudi jabolka. Ptice iz družine ščinkavcev,ščinkavec, pinoža, zelenec, dlesk in lišček v večjem številu navadno pridejo sredi zime ali najkasneje v drugi polovici zime. Predvsem zelenci ob koncu zime masovno praznijo krmilnice. Ob krmilnicah z gozdnim zaledjem bomo z malo sreče lahko opazovali tudi čižka in kalina in morda celo krivokljuna. V krmilnicah se hranijo s sončnicami, prosom in proseno kašo, zobljejo pa tudi pšenico. Rumeni strnad se klasičnim krmilnicam izogiba, dobimo pa ga na talno krmišče na podeželju. Talno krmišče naj bo postavljeno stran od hiš v sadovnjaku ali pa v bližini kozolca, kjer se sicer radi zadržujejo strnadi. Ponudimo mu semena pšenice, prosa in drobne sončnice. Je pa redkost krmiti rumenega strnada. Če nam doma pogine kakšen zajec ali kokoš, jih ne zavrzimo, ampak jih ponudimo kanji na svojem poljskem krmišču. Če je na tem polju daljnovod ali telefonski vod, uredimo talno krmišče v bližini droga, ker po drogovih kanje zelo rade posedajo. Tako krmišče obiskujejo tudi vrane, srake in krokarji, mnogokrat pa ponujeno hrano odnese lisica.

Naraven način hranjenja popestri hranjenje ptic: posadimo plodonosne grmovnice, na primer črni trn. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. Edina težava tega načina je v tem, da moramo na ptice misliti več let vnaprej in da veliko ljudi nima možnosti urediti okolice svojega bivališča....

Kakorkoli že, hranjenje prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Hranjenje je pomembno za ptice navadno le v močno degradiranem, spremenjenem okolju. Takšno okolje so na primer naselja, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Ena izmed pomembnih sestavin tega okolja so bili svojčas kupi gnoja, v katerih so našle veliko travniških semen. Spremembe v kmetijstvu so povzročile, da so danes ti kupi gnoja za ptice tako rekoč prazni, postali pa so tudi izjemno redki. Hranjenje ptic lahko ima tudi negativne učinke, pri čemer so grožnje predvsem možnost prenosa bolezni in zajedalcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Tem negativnim učinkom se lahko izognemo, če ptice primerno hranimo. Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Pomagajmo pticam preživeti zimo!