Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pomagajmo pticam preživeti zimo!

 

Hud mraz in visok sneg najbolj nagajata majhnim pticam

PticeV teh dnevih in tednih, ko je hud mraz že pritisnil pritisnil tudi pomurske ravnice, Slovenske gorice, štajerske hribčke in gorenjske gore, tudi živalim ni posebej lahko, a žal bo še huje.

Čeprav nekateri menijo, da se živali prilagajajo vsem razmeram, je več kot jasno, da jim je potrebna tudi človekova pomoč. To še zlasti velja za majhne ptičke, ki v hudem mrazu in ob debeli snežni skorji, nimajo možnosti najti hrane. In medtem, ko nekateri zanemarjajo in celo mučijo tudi lastne domače živali in hišne ljubljenčke, so med nami tudi ljudje, ki jim ni vseeno kako se v naravi preživljajo predvsem pa kako se prehranjujejo majhni in nemočni ptiči. Seveda so tukaj tudi lovci, ki skrbijo za divjad, ki je prav tako zelo ogrožena. A kljub temu je dobrodošla pomoč vsakega posameznika, vsakega ljubitelja živali, zlasti majhnih ptičev, ki vso energijo porabijo za boj proti mrazu, potem pa si ne morejo najti hrane in kaj jim potem preostane..., nemočne živalce poginejo v hudih mukah, hranjenje ptic pa nam ne vzame veliko časa in stroškov. Sploh pa, pozimi, ko pritisne mraz, se nekatere ptice same približajo človekovim naseljem. Če jim ponudimo primerno hrano, bodo prišle prav na naš vrt. To je verjetno glavni razlog, da je zimsko hranjenje ptic postalo tako priljubljeno. Verjetno ni lažjega načina, da si ptice od blizu ogledamo in spoznamo. Pred začetkom hranjenja pa se ne moremo izogniti vprašanju, ali je to sploh potrebno.

Seveda so hranjena potrebne tudi večje ptice, celo labodi, ki jim vsa hrana zamrzne, a jim je kljub temu lažje kot majhnim ptičicam. Hranjenje ptic in sploh živali, prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Hranjenje je predvsem pomembno za ptice v mestih, naseljih, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Zato se zatečemo h klasičnem hranjenju ptic, s ptičjo krmilnico. Kako hranimo? Strokovnjaki in ljubitelji ptic pravijo, da lahko začnemo hraniti že pozno jeseni, vsekakor pa, ko je v naravi sklenjena snežna odeja in so nočne temperature okrog -5 stopinj C. Hranimo redno od ohladitve, vsak dan do večje trajnejše otoplitve. Krmilnico moramo redno pregledovati in čistiti, saj se v njej naberejo ostanki hrane (lupine semen…) in iztrebki, ki so lahko vzrok za bolezni (salmoneloza) in pogin ptic.

Kakšna naj bo krmilnica in kam jo postavimo? Najboljše so lesene, dovolj velike krmilnice z lastno streho, ali pa kar preprost pladenj, postavljen na suho mesto. Idealno je, če je hrana pticam dostopna iz vseh smeri. Krmilnico postavimo tako, da bomo ptice v njej lahko najbolje opazovali, na vrt, teraso, balkon… Krmilnica bo neprimerno bolje obiskana, če bo postavljena v bližino kritja, to je v ali ob krošnjo drevesa ali grma, idealno najmanj 1,5 m nad tlemi, nedosegljivo mačkam. Pomembno je, da opremimo tudi okno, skozi katero opazujemo ptice. Idealno je, če na okno nalepimo tančico (svetlo prosojno zaveso), ki bo omogočila, da ptic ne bomo plašili našim sunkovitim gibom navkljub. Da preprečimo morebitne trke ptic s steklom, lahko nanj kaj nalepimo ali narišemo. Vseeno kaj, zato pri tem izkoristimo domišljijo otrok.

S čim hranimo? Pri tem velja osnovno pravilo, da hranimo samo s pičo, ki je pticam dostopna tudi v naravi. Z ostanki hrane ptic ne hranimo, posebej ne s takšno, ki je bila soljena in kuhana.

Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica…) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Najbolj univerzalna hrana so sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi cele orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu. Kupimo ali naredimo lahko tudi lojne – maščobne pogače za sinice in vrabce, rozine in različne oreščke. Pri hranjenju ne pozabimo na talno krmišče: kosom, drozgom, taščici, vrabcem nastavimo sadje (npr. prerezano jabolko – večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine in sončnična semena ščinkavcem. Te vrste imajo tudi zelo rade plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.

Vse sinice, menišček, močvirska sinica, plavček, velika sinica in čopasta sinica ter gorska sinica naravnost obožujejo sončnice in drobno mleto živalsko maščobo. Dolgorepka se hrani na kosih govejega loja in lojenih pogačah. Brglez se obnaša podobno kot sinice. Je pravi "ropar" krmilnic, saj cel dan raznaša sončnice in jih skriva v lubju dreves. Poljski vrabec in domači vrabec sta prava ptičja gurmana, saj čez celo zimo ob vsakem vremenu jesta malo sončnic, malo pšenice in prosa ter malo loja, kljuvata pa tudi jabolka. Ptice iz družine ščinkavcev,ščinkavec, pinoža, zelenec, dlesk in lišček v večjem številu navadno pridejo sredi zime ali najkasneje v drugi polovici zime. Predvsem zelenci ob koncu zime masovno praznijo krmilnice. Ob krmilnicah z gozdnim zaledjem bomo z malo sreče lahko opazovali tudi čižka in kalina in morda celo krivokljuna. V krmilnicah se hranijo s sončnicami, prosom in proseno kašo, zobljejo pa tudi pšenico. Rumeni strnad se klasičnim krmilnicam izogiba, dobimo pa ga na talno krmišče na podeželju. Talno krmišče naj bo postavljeno stran od hiš v sadovnjaku ali pa v bližini kozolca, kjer se sicer radi zadržujejo strnadi. Ponudimo mu semena pšenice, prosa in drobne sončnice. Je pa redkost krmiti rumenega strnada. Če nam doma pogine kakšen zajec ali kokoš, jih ne zavrzimo, ampak jih ponudimo kanji na svojem poljskem krmišču. Če je na tem polju daljnovod ali telefonski vod, uredimo talno krmišče v bližini droga, ker po drogovih kanje zelo rade posedajo. Tako krmišče obiskujejo tudi vrane, srake in krokarji, mnogokrat pa ponujeno hrano odnese lisica.

Naraven način hranjenja popestri hranjenje ptic: posadimo plodonosne grmovnice, na primer črni trn. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar. Edina težava tega načina je v tem, da moramo na ptice misliti več let vnaprej in da veliko ljudi nima možnosti urediti okolice svojega bivališča....

Kakorkoli že, hranjenje prinaša veliko dobrega. Zagotovo je to najenostavnejša možnost za opazovanje ptic in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Hranjenje je pomembno za ptice navadno le v močno degradiranem, spremenjenem okolju. Takšno okolje so na primer naselja, kjer so ptice izgubile veliko naravnih možnosti za prehranjevanje. Ena izmed pomembnih sestavin tega okolja so bili svojčas kupi gnoja, v katerih so našle veliko travniških semen. Spremembe v kmetijstvu so povzročile, da so danes ti kupi gnoja za ptice tako rekoč prazni, postali pa so tudi izjemno redki. Hranjenje ptic lahko ima tudi negativne učinke, pri čemer so grožnje predvsem možnost prenosa bolezni in zajedalcev ter težave s presnovo zaradi neprimerne količine in sestave hrane. Tem negativnim učinkom se lahko izognemo, če ptice primerno hranimo. Najprimernejši način hranjena ptic je naraven. To pomeni, da namesto krmilnice na svojem vrtu posadimo primerne plodonosne drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta itd.). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ki jih bodo obiskali kosi, lahko pa celo brinovke in carar.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Pomagajmo pticam preživeti zimo!