Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Smiljana „nadomestna" mama srnjima mladičema

 

Vedno več majhnih srnic ostane brez mame in brez pomoči ne more preživeti

Reševanje živaliGlede na to, da so pomladni meseci, še zlasti druga polovica maja in celi junij, čas kotitve divjih živali, katere so zaradi številnih dejavnikov, še posebej zaradi ljudi samih, vedno bolj ogrožene, so upravičeni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev živali, da tudi ljudje naredimo kar največ lahko, da bi omenjene živali zaščitili. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živeli ob in med ljudmi, je gotovo tudi ugledna prekmurska veterinarka Smilja Nabergoj, dr. vet. med. iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj v Moravskih Toplicah, katero ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah.

Za njo je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se v tem času kotitve in prihajanja novih živali na svet, dogaja v naravi, zlasti na območju Pomurja. Zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša "pihniti" na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje.
Sama, poleg vsakodnevnih opravil, trenutno rešuje dve majhni srnici, saj jim je postala nekakšna nadomestna mama, ko jih je potrebno še posebej skrbno krmiti. Minulo sredo so ji pripeljali majhno, največ pet dni staro srnico, in sicer iz Rankovcev, kjer je bila povožena njena mama. Medtem ko so policisti reševali nesrečo so za majhno srnico poskrbeli domačini, pozneje pa jo je dežurni lovec LPN Fazan Beltinci pripeljal do Nabergojevih. Že naslednji dan so jih našli na spletu in majhno, največ dva dni staro srnico pripeljali kar s Koroške. „Vedeli so, da se ne smejo dotikati majhne srnice, a so videli v bližini tekati pse in so se bali, da je ne bi ubili, ker je močno cvilila in tako odkrila svojo pozicijo. Tako sedaj skušam obe krmiti z ustrezno hrano, da bosta preživeli in spet lahko šli v naravno okolje", pravi veterinarka Smiljana, ki dodaja, kako se takšnim živalcam najprej daje infuzija, nato sledi še ustrezno pripravljeno mleko, voda in vitaminski dodatki, dokler ne začne uživati trave. „Njeni" srnici sicer prosto sprehajajo po dvorišču, se družijo z mačkami, počivata in spita v posebnem prostoru, ki je pripravljen samo za njiju. Pri Nabergojevih bosta srnici tako dolgo, dokler ne bosta samostojno jedli, dokler se ne bosta sami znali pasti, morda celo do dva meseca. Ko bosta zrasli jo bodo spustili nazaj v naravo, po možnosti na območju, kjer sta najdeni, saj ju bosta mogoče takrat našli njuni mami srni, da bosta bolj varni in da se bosta potem lažje privadili v naravi, od koder sta bili pripeljani v Moravske Toplice.
„Žal se ne konča vsaka zgodba z mladimi živalmi srečno in uspešno, predvsem zaradi človeških napak", je razočarana Nabergojeva, ki pravi, da se stalež srnjadi znižuje, predvsem zaradi šakalov, ki so se naselili po Pomurju, ob tem ni volkov, da bi jih pregnali. Zniževanje srnjadi pa še posebej povzročajo povoženja, saj samo na tem območju letno zabeležijo okoli 1000 povoženj. Nabergojeva tudi dodaja, da jih pogosto kličejo v povezavi z majhnimi sovami, katere tudi prinašajo k njim, a veterinarka pojasnjuje: „Ptice se morajo učiti leteti in tudi če pride na tla ni nič narobe. Sova ima tako močne kremplje, da lahko spleže po deblu do svojega gnezda. Zato jih raje pustite pri miru, le če je poškodovana ji je treba pomagati", pravi Nabergojeva, ki ima trenutno skupaj s svojo družino in sodelavci ter tudi ljubitelji živali, dejansko veliko dela v povezavi z živalmi. Tako v skupinah in posamezno, v Križevcih in okolici, skušajo ujeti lisico, ki se je spet po krivdi človeka, ki je odvrgel plastiko v gozd, ujela v hudo past iz katere jo je potrebno nujno rešiti. „Gre gotovo za mlado lisico, ki je neizkušena in si je na glavo nabila plastično posodo. Če to kmalu ne odstranimo lahko živalca umre v hudih mukah. Brez hrane bi še zdržala nekaj dni, toda brez vode... Zato jo moramo čim prej odkriti in jo pripeljati v ambulanto, najprej na infuzijo, potem pa jo postopoma odpeljati na isto območje, kjer se bo znova privadila na naravo".
Sicer pa, v tem času, predvsem v drugi polovici maja in potem celi mesec junij, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, lisičke, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd. „Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa si v svoji nevednosti mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenemu. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka", pravi Smilja Nabergoj, dr. vet. med., in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. "Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa se kdo dotika živalce potem mama ne pride več zraven. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave".
Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhne srnice. „Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj jo lahko rešimo le če je odrezana ena tačka, v nasprotnem pa ji lahko damo samo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil takoj živalco odpelje do veterinarja in potem pričakujemo, da krivec krije škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to", pravi Nabergojeva in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. „Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že nekomu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnjem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeške prisotnosti".
Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. „Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj močno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi", je še dejala Smilja Nabergoj, dr. vet. med., ki trenutno nadomešča mamo srnico za mladička, ki so ga prinesli iz Hotize. In očitno bo malček (na sliki mu veterinarka daje mleko) preživel, a gotovo bi mu bilo boljše, če bi zanj skrbela prava mama...
Ne dotikaj se me! Moja mama ni daleč!
Lovska zveza Slovenije, veterinarji in nevladne organizacije vseskozi vse obiskovalce narave opozarjajo, da v tem obdobju srne polegajo svoje mladiče in jih, med tem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oz. osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. Ne vedoč, da s tem ne le kršijo predpise, ampak tudi povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več. Vsi kmetovalci so naprošeni, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta še vedno vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja. Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim še niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali v drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. Pred nevarnostjo mladiče varujeta predvsem varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve. Čeprav morda mladiček deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Pomembno je, da se mladičev ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo – če ga po enem dnevu, najkasneje dveh, vrnemo tja, kjer smo ga našli, ga bo srna še sprejela, kasneje nič več. Čeprav takšna žival morda v ujetništvu (kar po naši zakonodaji tako ali tako ni dovoljeno) preživi, pa se večina takih zgodb konča žalostno. Nebogljeno bitje potrebuje predvsem mir, da odraste.
Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. Zaradi košnje lahko nastanejo izjemno velike izgube, ne le mladičev srnjadi, ampak tudi drugih prostoživečih živali. Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila (npr. vreča od krmil nataknjena na nekajmetrsko palico), namenska svetlobna ali zvočna odvračala. Obstajajo tudi naprave za odkrivanje mladičev, ki se vedno pogosteje uporabljajo. Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Ob tem naj povemo še, da če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, se veliko krme uniči. Če npr. govedo zaužije takšno krmo, lahko pride do celo do pogina. Pravilna košnja naj se začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu (v krogu od znotraj navzven). Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika. Če gre za večji travnik, se lahko površino razdeli, nato pa dele kosi na prej opisan način.
Po podatkih LZS je letno evidentiranih okoli tisoč pokosi srnjadi. Gre le za evidentirane pokose, število teh pa je gotovo višje od uradne statistike. „Vse kmetovalce vljudno naprošamo, da uporabljajo odvračala in upoštevajo navodila pravilne in prostoživečim živalim prijaznejše košnje. Zaradi spremljanja stanja populacij divjadi, pa jih naprošamo tudi, da lovskim družinam javljajo morebitne nesrečne primere pokosov", poudarjajo na LZS.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Smiljana „nadomestna" mama srnjima mladičema