Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Tovarne" hišnih ljubljenčkov gredo čez vse meje!

 

V Sloveniji beležijo vedno več primerov vzreje živali, predvsem psov, v grozljivih in nevzdržnih razmerah - psa si raje vzemite v zavetišču, svetujejo v društvih ta zaščito živali, saj ni vse v rodovniku in „čistokrvnosti"

Mučenje živaliČeprav je po slovenskih zavetiščih za živali veliko lepih, zdravih in prijaznih štirinožnih ljubljenčkov, niso redki kužki in muce, ki zaman čakajo na nove lastnike oz. posvojitelje. V društvih za zaščito živali so prepričani, da mnogi ljudje, ki bi želeli imeti kakšnega štirinožnega prijatelje ne vedo, da je boljše nabaviti ravno zavrženo žival, ki se nahaja v zavetišču ali v začasnem domu. „Te živali so še posebej hvaležne, zelo prilagodljive, ubogljive in sploh so prave za posvojitev. S tem, da bi takšnemu kužku ali muci dali prijazen in topel dom bi ne le rešili življenje, temveč bi gotovo bili tudi zadovoljni, ob tem ne bi morali drago plačati kot je to primer z domnevno čistokrvnimi in rodovniškimi živalmi, ki so samo predmet trženja in večinoma trpinčenja. Res je sicer, da obstajajo tudi pošteni in korektni vzrejitelji čistokrvnih živali z rodovnikom, toda če bi si ogledali kakšno zavetišče bi se vsi potencialni imetniki psa ali mačke lahko prepričali, da si je boljše izbrati prav tako žival. Zato v društvih predlagamo, da si pred nakupom živali raje ogledate kakšno zavetišče, kajti ni vse v čistokrvnosti in rodovniku", trdijo v Društva za zaščito živali Pomurja (DZŽP).

In ker v javnost prihaja vedno več grozljivih zgodb o tako imenovanih pasjih tovarnah, kjer vzreditelji v nevzdržnih razmerah "proizvajajo"' pasje mladiče in trpinčijo živali, je med ljubitelji živali nastopilo alarmantno stanje. Še bolj boleče je, da po Evropi, predvsem iz Slovaške, Madžarske in še nekaterih srednjeevropskih držav, vsakodnevno prevažajo številne majhne kužke, ki še pošteno niso niti zaživeli, a jih že prodajajo kot rodovniške in čistokrvne. Kot poudarjajo na DZŽP, problem ni samo v Pomurju, temveč po vsej državi. Po njihovem prepričanju je pasja tovarna masovna proizvodnja mladičev, praviloma v grozljivih razmerah. Farme so običajno odmaknjene od obljudenih naselij, največkrat se nahajajo v opuščenih prašičjih hlevih. Stanje v teh pasjih tovarnah je grozljivo, živali so prenatrpane, nastanjene v majhnih kletkah, brez zaščite pred vremenskimi razmerami. Nikomur ni mar, v kakšnem zdravstvenem stanju so psi, nimajo primerne hrane in dovolj vode. Pogosto se umazanija nabira leta in leta, saj nihče ne skrbi za čiščenje kletk. Samice so ves čas breje, čeprav bi med dvema brejostma moralo miniti najmanj 290 dni. V kletkah se mladiči v lastnih iztrebkih skorajda ne morejo premikati. Po nekaj letih, ko mamice odslužijo svoje, pa od izčrpanosti umrejo ali pa jih farmerji ubijejo kar sami.
Kot pravijo v DZŽP, v Pomurju mnogokrat naletijo na ''rodovniške'' pse, ki pri vzrediteljih živijo v skrajno neprimernih življenjskih razmerah. Zaprti so v loputah, premajhnih neočiščenih pesjakih, na verigah, brez primernega zavetja, v lastnih iztrebkih. Teh psov njihovi lastniki ne želijo sterilizirati ali kastrirati, saj so prepričani, da bodo s prodajo mladičev lahko na enostaven način zaslužili nekaj denarja. V večini primerov niti ne vedo od koga so kupili psa in že to je pokazatelj, da so ga verjetno kupili od preprodajalca, ki masovno kupuje pse ravno iz pasjih tovarn. Take pse imajo posamezniki, ki niso sposobni primerno poskrbeti niti za eno žival, velikokrat tudi zase ne. Ljudje se ne zavedajo odgovornosti in stroškov, ki jih prinaša že eno leglo mladičev, primerna skrb zanje in tako dalje. Neprimerna vzreja je širok pojem, odprto pa ostaja vprašanje, s kakšno pravico si ljudje nasploh lastimo živali na tak način, pravijo v DZŽP, kjer odsvetujejo nakupe živali preko spleta in sploh preko oglasov.
Žal še vedno veliko ljudi vztraja pri psih, ki so podobni neki pasmi in nimajo rodovnika. Taki psi se prodajajo preko spletnih oglasnikov za nekoliko nižjo ceno in večinoma izhajajo iz pasjih farm. Z ozaveščanjem in širjenjem informacij ljudje spoznajo, kakšne grozote z nepremišljenimi nakupi lahko povzročajo. Dokler bo namreč povpraševanje, bo tudi ponudba. Ljudje morajo vedeti, da s takim nakupom ne privarčujejo, ampak si na dolgi rok naredijo ogromne stroške za veterinarsko oskrbo takega psa. „Čeprav smo dnevno aktivni na terenu in delamo v smeri, da bomo kot regija postali odgovorni skrbniki živali in da zavrženih živali več ne bo, smo žal ta trenutek še vedno na točki, ko je psov brez dobrih skrbnikov veliko več kot pa odgovornih posvojiteljev. V zavetiščih pa so taki psi v skladu z zakonodajo lahko po 30-dneh uspavani. Zato vsi, ki si želite novega ljubljenčka, raje storite plemenito dejanje ter rešite žival iz zavetišča. V Mali hiši bodo štirinožci zelo veseli vašega obiska," poudarjajo v DZŽP, kjer kot velik problem glede vzreje živali izpostavljajo tudi živinorejo. Kot pravijo, se dejansko vsi vsak dan vozimo mimo neke vrste tovarn. Prašičjih, piščančjih, krave molznice doživljajo podobno usodo kot psičke v tistih kletkah. „Kotijo, molzemo jih za svoje potrebe, na koncu pa jih tovornjak odpelje v klavnico. Mi pa gremo mimo, in jih sploh ne opazimo".
Med spremljanjem spletnih oglasov na različnih portalih je zaznati, da „farmarji" ponavadi preprodajajo pse jack russel terierje, maltežane, čivave (dolgodlake, mini), francoske buldoge, celo pitbule; od mačk pa britanke pa perzijke. Ljubitelji živali še posebej opozarjajo na „farmerje" iz okolice Celja in zlasti iz okolice Benedikta v Slovenskih goricah, kjer samice očitno morajo biti breje in rojevati, čeprav med legli mora miniti najmanj 290. Zanimivo trenutno ponujajo različne kužke, kot so: mešanec husky + nemški ovčar, mešanec husky + zlati prinašalec, pirenejski planinski pes, tibetanski terier ter muce britanke, in nihče ne zna koliko samic sploh imajo. Zaradi tega so ljubitelji živali, in ne le oni prepričani, da inšpektorji – uradni veterinarji na tem področju naredijo premalo ali celo nič, saj bi lahko tudi sami „odkrili" storilce preko objavljenih oglasov, kjer slednji ponujajo v prodajo takšno ali drugačno žival. Ob tem Društva za varovanje živali opozarjajo, da po Evropi prevažajo bolne in dehidrirane „čistokrvne" kužke in mačke ter priporočajo, da je boljše posvojiti zavrženo žival iz zavetišča. Pred nedavnim je Društvo za zaščito živali Lajka javnosti postreglo avtentičen dokument, ki je zgovorno poučen za „vse tiste, ki se jim ne zdi nič spornega v nakupu čistokrvnega psa ali mačke. Tako je avstrijska mobilna carina, na cesti v sosednji državi, nedaleč od Slovenije, ustavila vozilo, ki je prevažalo osem pasjih mladičkov „Maltežanov" in 20 mačjih mladičkov „britanske kratkodlake mačke", in sicer iz Slovaške v Španijo. „Mladiči so bili dehidrirani, bolni, odločno premladi so bili odvzeti od mame (pasji mladički nimajo niti mlečnih zob!), en izmed pasjih mladičkov ima celo težave z urinirnim traktom in mora biti urgentno operiran. Zato, dragi ljudje, lepo vas prosimo ne podpirajte Puppy mill-ov, ne kupujte „pasemskih" psov in mačk preko oglasnikov, ker se resnično ne splača, zdravljenje teh mladičev bo zelo drago, so povedali v Tiko - das Tierschutzkompetenzzentrum Kärnten, zato ne podpirajte prodaje takšnih živali. Če si želite predvsem pasemskega psa, ga kupite pri odgovornem vzreditelju, v nasprotnem primeru pa si omislite mešančka, ki potrebuje nov dom. Če koga zanimajo rodovniki ali vzreditelji, potem vsekakor tudi te lahko kupite. Pa po možnosti ne le slovenske ampak v čim večji meri (tudi) tuje. Predvsem ali pa skoraj absolutno, če koga zanima določena pasma oz. nakup psa določene pasme in predvsem kako in kaj se s psi pri posameznih vzrediteljih počne in kako vse skupaj poteka", poudarjajo pri Lajki.
Če nimate pogojev ali interesa za primerno skrb za živali, si je niti ne omislite!« Zakon je jasen. Ko pride do takšnega stanja, več ne govorimo o prekršku – kršitvi ZZZiv, ampak o kaznivem dejanju mučenja, kar obravnava 341. člen kazenskega zakonika, ki določa: 1.) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev; 2.) Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. Zato pozor! Ne glejte stran, ampak ukrepajte takoj! Živali o svojem trpljenju ne morejo same spregovoriti, mi ljudje smo njihov glas! Društva, ki delujemo na področju zaščite živali smo zgolj skupina prostovoljcev, ki v prostem času bdimo nad izvajanjem zakonodaje in delujemo v korist živali. Nismo pa predstavniki društev stalno in povsod prisotni, zato ne čakajte, da bomo mi opazili in ukrepali. Če veste za zanemarjanje ali mučenje živali je vaša, tako zakonska kot etična dolžnost, da to čim prej prijavite oblastem, policiji (na 113) ali veterinarski inšpekciji.
SPOROČAJTE POLICIJI, INŠPEKCIJI, DRUŠTVOM...
Dandanes je izjemno težko vedeti, koliko živali trpi zaradi lakote, žeje in drugih pomanjkljivosti, dejstvo pa je, da se mnogi lastniki še vedno ne zavedajo, da je zanemarjanje in mučenje živali hud prekršek in celo kaznivo dejanje. Zato ljubitelji živali pričakujejo od državljanov, da bodo klicali policiste, inšpektorje in tudi aktiviste društev, ter jim sporočali tisto, kar opazijo v svoji okolici. Tudi v najnovejšem in enem najhujših primerov hudega mučenja mačke, ki so ga odkrili na obali, gre zahvala mimoidočim, ki so s svojim klicem rešili mačko, da ni poginila zaradi brezbrižnosti lastnikov. Pozitivna posledica ozaveščanja ljudi, ki ga izvajamo društva za zaščito živali v Sloveniji že več let je tudi ta, da ljudje vedno pogosteje opažajo zanemarjanja in mučenja živali v svojem okolju, da so pozorni na takšne primere in s tem pripomorejo k zmanjšanju števila nepravilnih ravnanj ter k temu, da se kršitelji znajdejo v uradnih postopkih. Da bi preprečili takšne in podobne primere v prihodnosti, društva pozivajo vse ljudi, ki bi si želeli nabaviti žival, da to storijo v azilu.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali „Tovarne" hišnih ljubljenčkov gredo čez vse meje!