Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

„Tovarne" hišnih ljubljenčkov gredo čez vse meje!

 

V Sloveniji beležijo vedno več primerov vzreje živali, predvsem psov, v grozljivih in nevzdržnih razmerah - psa si raje vzemite v zavetišču, svetujejo v društvih ta zaščito živali, saj ni vse v rodovniku in „čistokrvnosti"

Mučenje živaliČeprav je po slovenskih zavetiščih za živali veliko lepih, zdravih in prijaznih štirinožnih ljubljenčkov, niso redki kužki in muce, ki zaman čakajo na nove lastnike oz. posvojitelje. V društvih za zaščito živali so prepričani, da mnogi ljudje, ki bi želeli imeti kakšnega štirinožnega prijatelje ne vedo, da je boljše nabaviti ravno zavrženo žival, ki se nahaja v zavetišču ali v začasnem domu. „Te živali so še posebej hvaležne, zelo prilagodljive, ubogljive in sploh so prave za posvojitev. S tem, da bi takšnemu kužku ali muci dali prijazen in topel dom bi ne le rešili življenje, temveč bi gotovo bili tudi zadovoljni, ob tem ne bi morali drago plačati kot je to primer z domnevno čistokrvnimi in rodovniškimi živalmi, ki so samo predmet trženja in večinoma trpinčenja. Res je sicer, da obstajajo tudi pošteni in korektni vzrejitelji čistokrvnih živali z rodovnikom, toda če bi si ogledali kakšno zavetišče bi se vsi potencialni imetniki psa ali mačke lahko prepričali, da si je boljše izbrati prav tako žival. Zato v društvih predlagamo, da si pred nakupom živali raje ogledate kakšno zavetišče, kajti ni vse v čistokrvnosti in rodovniku", trdijo v Društva za zaščito živali Pomurja (DZŽP).

In ker v javnost prihaja vedno več grozljivih zgodb o tako imenovanih pasjih tovarnah, kjer vzreditelji v nevzdržnih razmerah "proizvajajo"' pasje mladiče in trpinčijo živali, je med ljubitelji živali nastopilo alarmantno stanje. Še bolj boleče je, da po Evropi, predvsem iz Slovaške, Madžarske in še nekaterih srednjeevropskih držav, vsakodnevno prevažajo številne majhne kužke, ki še pošteno niso niti zaživeli, a jih že prodajajo kot rodovniške in čistokrvne. Kot poudarjajo na DZŽP, problem ni samo v Pomurju, temveč po vsej državi. Po njihovem prepričanju je pasja tovarna masovna proizvodnja mladičev, praviloma v grozljivih razmerah. Farme so običajno odmaknjene od obljudenih naselij, največkrat se nahajajo v opuščenih prašičjih hlevih. Stanje v teh pasjih tovarnah je grozljivo, živali so prenatrpane, nastanjene v majhnih kletkah, brez zaščite pred vremenskimi razmerami. Nikomur ni mar, v kakšnem zdravstvenem stanju so psi, nimajo primerne hrane in dovolj vode. Pogosto se umazanija nabira leta in leta, saj nihče ne skrbi za čiščenje kletk. Samice so ves čas breje, čeprav bi med dvema brejostma moralo miniti najmanj 290 dni. V kletkah se mladiči v lastnih iztrebkih skorajda ne morejo premikati. Po nekaj letih, ko mamice odslužijo svoje, pa od izčrpanosti umrejo ali pa jih farmerji ubijejo kar sami.
Kot pravijo v DZŽP, v Pomurju mnogokrat naletijo na ''rodovniške'' pse, ki pri vzrediteljih živijo v skrajno neprimernih življenjskih razmerah. Zaprti so v loputah, premajhnih neočiščenih pesjakih, na verigah, brez primernega zavetja, v lastnih iztrebkih. Teh psov njihovi lastniki ne želijo sterilizirati ali kastrirati, saj so prepričani, da bodo s prodajo mladičev lahko na enostaven način zaslužili nekaj denarja. V večini primerov niti ne vedo od koga so kupili psa in že to je pokazatelj, da so ga verjetno kupili od preprodajalca, ki masovno kupuje pse ravno iz pasjih tovarn. Take pse imajo posamezniki, ki niso sposobni primerno poskrbeti niti za eno žival, velikokrat tudi zase ne. Ljudje se ne zavedajo odgovornosti in stroškov, ki jih prinaša že eno leglo mladičev, primerna skrb zanje in tako dalje. Neprimerna vzreja je širok pojem, odprto pa ostaja vprašanje, s kakšno pravico si ljudje nasploh lastimo živali na tak način, pravijo v DZŽP, kjer odsvetujejo nakupe živali preko spleta in sploh preko oglasov.
Žal še vedno veliko ljudi vztraja pri psih, ki so podobni neki pasmi in nimajo rodovnika. Taki psi se prodajajo preko spletnih oglasnikov za nekoliko nižjo ceno in večinoma izhajajo iz pasjih farm. Z ozaveščanjem in širjenjem informacij ljudje spoznajo, kakšne grozote z nepremišljenimi nakupi lahko povzročajo. Dokler bo namreč povpraševanje, bo tudi ponudba. Ljudje morajo vedeti, da s takim nakupom ne privarčujejo, ampak si na dolgi rok naredijo ogromne stroške za veterinarsko oskrbo takega psa. „Čeprav smo dnevno aktivni na terenu in delamo v smeri, da bomo kot regija postali odgovorni skrbniki živali in da zavrženih živali več ne bo, smo žal ta trenutek še vedno na točki, ko je psov brez dobrih skrbnikov veliko več kot pa odgovornih posvojiteljev. V zavetiščih pa so taki psi v skladu z zakonodajo lahko po 30-dneh uspavani. Zato vsi, ki si želite novega ljubljenčka, raje storite plemenito dejanje ter rešite žival iz zavetišča. V Mali hiši bodo štirinožci zelo veseli vašega obiska," poudarjajo v DZŽP, kjer kot velik problem glede vzreje živali izpostavljajo tudi živinorejo. Kot pravijo, se dejansko vsi vsak dan vozimo mimo neke vrste tovarn. Prašičjih, piščančjih, krave molznice doživljajo podobno usodo kot psičke v tistih kletkah. „Kotijo, molzemo jih za svoje potrebe, na koncu pa jih tovornjak odpelje v klavnico. Mi pa gremo mimo, in jih sploh ne opazimo".
Med spremljanjem spletnih oglasov na različnih portalih je zaznati, da „farmarji" ponavadi preprodajajo pse jack russel terierje, maltežane, čivave (dolgodlake, mini), francoske buldoge, celo pitbule; od mačk pa britanke pa perzijke. Ljubitelji živali še posebej opozarjajo na „farmerje" iz okolice Celja in zlasti iz okolice Benedikta v Slovenskih goricah, kjer samice očitno morajo biti breje in rojevati, čeprav med legli mora miniti najmanj 290. Zanimivo trenutno ponujajo različne kužke, kot so: mešanec husky + nemški ovčar, mešanec husky + zlati prinašalec, pirenejski planinski pes, tibetanski terier ter muce britanke, in nihče ne zna koliko samic sploh imajo. Zaradi tega so ljubitelji živali, in ne le oni prepričani, da inšpektorji – uradni veterinarji na tem področju naredijo premalo ali celo nič, saj bi lahko tudi sami „odkrili" storilce preko objavljenih oglasov, kjer slednji ponujajo v prodajo takšno ali drugačno žival. Ob tem Društva za varovanje živali opozarjajo, da po Evropi prevažajo bolne in dehidrirane „čistokrvne" kužke in mačke ter priporočajo, da je boljše posvojiti zavrženo žival iz zavetišča. Pred nedavnim je Društvo za zaščito živali Lajka javnosti postreglo avtentičen dokument, ki je zgovorno poučen za „vse tiste, ki se jim ne zdi nič spornega v nakupu čistokrvnega psa ali mačke. Tako je avstrijska mobilna carina, na cesti v sosednji državi, nedaleč od Slovenije, ustavila vozilo, ki je prevažalo osem pasjih mladičkov „Maltežanov" in 20 mačjih mladičkov „britanske kratkodlake mačke", in sicer iz Slovaške v Španijo. „Mladiči so bili dehidrirani, bolni, odločno premladi so bili odvzeti od mame (pasji mladički nimajo niti mlečnih zob!), en izmed pasjih mladičkov ima celo težave z urinirnim traktom in mora biti urgentno operiran. Zato, dragi ljudje, lepo vas prosimo ne podpirajte Puppy mill-ov, ne kupujte „pasemskih" psov in mačk preko oglasnikov, ker se resnično ne splača, zdravljenje teh mladičev bo zelo drago, so povedali v Tiko - das Tierschutzkompetenzzentrum Kärnten, zato ne podpirajte prodaje takšnih živali. Če si želite predvsem pasemskega psa, ga kupite pri odgovornem vzreditelju, v nasprotnem primeru pa si omislite mešančka, ki potrebuje nov dom. Če koga zanimajo rodovniki ali vzreditelji, potem vsekakor tudi te lahko kupite. Pa po možnosti ne le slovenske ampak v čim večji meri (tudi) tuje. Predvsem ali pa skoraj absolutno, če koga zanima določena pasma oz. nakup psa določene pasme in predvsem kako in kaj se s psi pri posameznih vzrediteljih počne in kako vse skupaj poteka", poudarjajo pri Lajki.
Če nimate pogojev ali interesa za primerno skrb za živali, si je niti ne omislite!« Zakon je jasen. Ko pride do takšnega stanja, več ne govorimo o prekršku – kršitvi ZZZiv, ampak o kaznivem dejanju mučenja, kar obravnava 341. člen kazenskega zakonika, ki določa: 1.) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev; 2.) Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. Zato pozor! Ne glejte stran, ampak ukrepajte takoj! Živali o svojem trpljenju ne morejo same spregovoriti, mi ljudje smo njihov glas! Društva, ki delujemo na področju zaščite živali smo zgolj skupina prostovoljcev, ki v prostem času bdimo nad izvajanjem zakonodaje in delujemo v korist živali. Nismo pa predstavniki društev stalno in povsod prisotni, zato ne čakajte, da bomo mi opazili in ukrepali. Če veste za zanemarjanje ali mučenje živali je vaša, tako zakonska kot etična dolžnost, da to čim prej prijavite oblastem, policiji (na 113) ali veterinarski inšpekciji.
SPOROČAJTE POLICIJI, INŠPEKCIJI, DRUŠTVOM...
Dandanes je izjemno težko vedeti, koliko živali trpi zaradi lakote, žeje in drugih pomanjkljivosti, dejstvo pa je, da se mnogi lastniki še vedno ne zavedajo, da je zanemarjanje in mučenje živali hud prekršek in celo kaznivo dejanje. Zato ljubitelji živali pričakujejo od državljanov, da bodo klicali policiste, inšpektorje in tudi aktiviste društev, ter jim sporočali tisto, kar opazijo v svoji okolici. Tudi v najnovejšem in enem najhujših primerov hudega mučenja mačke, ki so ga odkrili na obali, gre zahvala mimoidočim, ki so s svojim klicem rešili mačko, da ni poginila zaradi brezbrižnosti lastnikov. Pozitivna posledica ozaveščanja ljudi, ki ga izvajamo društva za zaščito živali v Sloveniji že več let je tudi ta, da ljudje vedno pogosteje opažajo zanemarjanja in mučenja živali v svojem okolju, da so pozorni na takšne primere in s tem pripomorejo k zmanjšanju števila nepravilnih ravnanj ter k temu, da se kršitelji znajdejo v uradnih postopkih. Da bi preprečili takšne in podobne primere v prihodnosti, društva pozivajo vse ljudi, ki bi si želeli nabaviti žival, da to storijo v azilu.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali „Tovarne" hišnih ljubljenčkov gredo čez vse meje!