Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mlade je treba pripraviti na dolgo letenje

 

Štorklje se že pripravljajo na odhod proti jugu - kar 30 jih je „zasedlo" njivo v Moravskih Toplicah, ponoči pa se jih je še deset stiskalo v domačem gnezdu

Štorklje se pripravljajoGlede na to, da je letošnje leto (vsaj doslej) na skrajnjem severovzhodu države, minilo brez večjih neurij, toče in močnega vetra, tako da, v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti, ni poginilo veliko predvsem mladih štorkelj in ni bilo uničenih gnezdišč, so mnogi „simboli Pomurja" - štrki (štorklje) uspešno preživeli. Tudi pogoji za prehrano mladičev so bili odlični in se je letos zato namnožilo veliko štorkljic. In sedaj se že mlade štorklje pripravljajo za daljše letenje, tako da nas je na zelo lep in prijeten prizor opozorila prekmurska veterinarka Smiljana Nabergoj, dr. vet. med., ki je s svojega balkona opazovala izjemen prizor, ki ga tudi sama nikoli prej ni imela priložnosti opazovati, čeprav je velika ljubiteljica živali in tudi rešiteljica štorkelj. Mnoge, ki so tako ali drugače poškodovane in ne morejo leteti na jug, namreč pri njej živijo že leta.

Tokrat pa je na travniku in strnišču nedaleč od svoje hiše in veterinarskega inženiringa, v Moravskih Toplicah, pozno popoldan in ob sončnem zahodu opazila nekaj nenavadnega, predvsem pa pravi prizor za dušo in srce. Na nekaj deset kvadratnih metrov se je namreč zbralo nad 30 štorkelj, ki so po eni strani iskale hrano, po drugi pa se že pripravljale za daljše potovanje, s tem, da so se predvsem mlade štorklje učile leteti. Ni jih motilo niti zaustavljanje vozil, opazovanje in fotografiranje, le nikakor niso bile pripravljene počakati na enem mestu, da bi jih vse skupaj ujeli v objektiv. Veselo so tekale sem in tja, s svojo množičnostjo pa napovedovale, da bo letošnje leto tudi med ljudmi v Pomurju najverjetneje zelo plodno.
In zakaj se štorklje kar naenkrat zbirajo v tako velikih skupinah, čeprav po vročini in koledarsko, naj za to še vedno ni čas? Toda, očitno je, da se tudi nad pomursko ravnico vedno bolj približuje jesen. To pa še posebej naznanjajo omenjene »dolgonoge in dolgokljune« štorklje, ki sicer prihajajo z juga, a jih pri nas le lahko štejemo kot »avtohtone« ptice. Ne le v Moravskih Toplicah temveč tudi drugje po Pomurju, ki spada med osrednja območja domovanja štorkelj, je možno videti večje jate štorkelj, ki se zbirajo in »vadijo« jadranje na dolgo pot. Posebej je potrebno pripraviti letošnje mladiče, ki nimajo preveč izkušenj z letenjem še posebej z dolgimi »potovanji« proti Afriki. Tako mladiči pod budnim očesom mater in očetov še posebej sami vadijo letenje na travnikih in s tem nabirajo moči za dolgo potovanje. Veterinarka Smiljana Nabergoj, omenjena ljubiteljica in nekakšna rešiteljica mnogih štorkelj, pravi da ni nič nenavadnega, da se štorklje že zbirajo. Že pred 15. avgustom naj bi namreč prve jate odletele proti jugu. Predvsem naj bi se na dolgo pot prvi odpravili mladiči ter starejši samci, ki so tudi prvi prišli k nam, in vedno pripravljajo domovanja. Pozneje pa se bodo proti Afriki odpravile še samice in preostali mladiči, ki sedaj še niso pripravljeni. Nabergojeva dodaja, da se klima spreminja in tudi letos naj bi štorklje na jug odletele vsaj teden dni prej kot običajno. Zelo žalostna je, da le desetina mladičev preživi let na jug...
Sicer pa število belih štorkelj v Sloveniji v zadnjih letih ne upada, vendar pa k temu bolj kot dobra reprodukcija domačih parov pripomore tudi priseljevanje iz drugih območij. Poleg tega raziskava kaže, da se širi tudi naselitveno območje bele štorklje v Sloveniji, in sicer proti jugu in zahodu, kot ugotavljajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zadnji večji popis bele štorklje v Sloveniji je sicer sodil v okvir že šestega mednarodnega popisa te ptice, ki poteka po vsem območju njene razširjenosti. Gre za akcijo, ki se odvija vsakih deset let, idejo zanjo pa je dal in jo sprva koordiniral nemški raziskovalec bele štorklje Ernst Schuez. Slovenski popis naj bi pokazal, da je v Sloveniji nad 400 gnezd, kar kaže, da imajo štorklje rade Slovenijo in njene ljudi. Slovenska populacija bele štorklje je skoncentrirana v severovzhodni Sloveniji, največ parov gnezdi na Murski in Dravski ravni, v Slovenskih goricah in na Goričkem. Najvišji gnezditveni uspeh so imele štorklje na Krški ravni in v Beli krajini, ter Dravski in Murski ravni. To dokazuje, kako pomembni so ekstenzivni travniki za življenje štorkelj, poudarjajo v društvu za opazovanje ptic in dodajajo, da prizadevanja za njihovo ohranitev lahko pripomorejo k ohranjanju travniških vrst ptic. Intenzivno kmetijstvo, še pojasnjujejo v društvu, je močno prizadelo številne evropske populacije bele štorklje - na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Švici. Zaradi intenzivnega kmetovanja so namreč izginili ekstenzivni travniki, polni žuželk, plazilcev in malih sesalcev, ki so hrana beli štorklji. V teh državah zato danes bele štorklje umetno vzrejajo in ponovno naseljujejo.
Žalostna pa je tudi splošna ugotovitev, da veliko štorkelj, predvsem mladih pogine zaradi neizkušenj, ko se zaleti v žice daljnovodov in tudi sploh v različne ovire (Tokrat nam je fotografije treh mrtvih štorkljic posredoval tudi Simon Šipek, predsednik PGD Grabonoš in član LD Negova op.p.). Kljub temu pa je v Sloveniji zabeleženo povečanje števila gnezdečih parov, kar je po mnenju strokovnjakov posledica predvsem priseljevanja štorkelj od drugod, kjer so njihove življenjske razmere še bistveno slabše kot v naši državi. In lepo bi bilo, če bi v Slovenijo »prinesle« tudi več otrok, kajti ob trenutni nataliteti v naši državi, se lahko zgodi, da bomo v nekaj stoletjih izumrli...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Mlade je treba pripraviti na dolgo letenje