Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mlade je treba pripraviti na dolgo letenje

 

Štorklje se že pripravljajo na odhod proti jugu - kar 30 jih je „zasedlo" njivo v Moravskih Toplicah, ponoči pa se jih je še deset stiskalo v domačem gnezdu

Štorklje se pripravljajoGlede na to, da je letošnje leto (vsaj doslej) na skrajnjem severovzhodu države, minilo brez večjih neurij, toče in močnega vetra, tako da, v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti, ni poginilo veliko predvsem mladih štorkelj in ni bilo uničenih gnezdišč, so mnogi „simboli Pomurja" - štrki (štorklje) uspešno preživeli. Tudi pogoji za prehrano mladičev so bili odlični in se je letos zato namnožilo veliko štorkljic. In sedaj se že mlade štorklje pripravljajo za daljše letenje, tako da nas je na zelo lep in prijeten prizor opozorila prekmurska veterinarka Smiljana Nabergoj, dr. vet. med., ki je s svojega balkona opazovala izjemen prizor, ki ga tudi sama nikoli prej ni imela priložnosti opazovati, čeprav je velika ljubiteljica živali in tudi rešiteljica štorkelj. Mnoge, ki so tako ali drugače poškodovane in ne morejo leteti na jug, namreč pri njej živijo že leta.

Tokrat pa je na travniku in strnišču nedaleč od svoje hiše in veterinarskega inženiringa, v Moravskih Toplicah, pozno popoldan in ob sončnem zahodu opazila nekaj nenavadnega, predvsem pa pravi prizor za dušo in srce. Na nekaj deset kvadratnih metrov se je namreč zbralo nad 30 štorkelj, ki so po eni strani iskale hrano, po drugi pa se že pripravljale za daljše potovanje, s tem, da so se predvsem mlade štorklje učile leteti. Ni jih motilo niti zaustavljanje vozil, opazovanje in fotografiranje, le nikakor niso bile pripravljene počakati na enem mestu, da bi jih vse skupaj ujeli v objektiv. Veselo so tekale sem in tja, s svojo množičnostjo pa napovedovale, da bo letošnje leto tudi med ljudmi v Pomurju najverjetneje zelo plodno.
In zakaj se štorklje kar naenkrat zbirajo v tako velikih skupinah, čeprav po vročini in koledarsko, naj za to še vedno ni čas? Toda, očitno je, da se tudi nad pomursko ravnico vedno bolj približuje jesen. To pa še posebej naznanjajo omenjene »dolgonoge in dolgokljune« štorklje, ki sicer prihajajo z juga, a jih pri nas le lahko štejemo kot »avtohtone« ptice. Ne le v Moravskih Toplicah temveč tudi drugje po Pomurju, ki spada med osrednja območja domovanja štorkelj, je možno videti večje jate štorkelj, ki se zbirajo in »vadijo« jadranje na dolgo pot. Posebej je potrebno pripraviti letošnje mladiče, ki nimajo preveč izkušenj z letenjem še posebej z dolgimi »potovanji« proti Afriki. Tako mladiči pod budnim očesom mater in očetov še posebej sami vadijo letenje na travnikih in s tem nabirajo moči za dolgo potovanje. Veterinarka Smiljana Nabergoj, omenjena ljubiteljica in nekakšna rešiteljica mnogih štorkelj, pravi da ni nič nenavadnega, da se štorklje že zbirajo. Že pred 15. avgustom naj bi namreč prve jate odletele proti jugu. Predvsem naj bi se na dolgo pot prvi odpravili mladiči ter starejši samci, ki so tudi prvi prišli k nam, in vedno pripravljajo domovanja. Pozneje pa se bodo proti Afriki odpravile še samice in preostali mladiči, ki sedaj še niso pripravljeni. Nabergojeva dodaja, da se klima spreminja in tudi letos naj bi štorklje na jug odletele vsaj teden dni prej kot običajno. Zelo žalostna je, da le desetina mladičev preživi let na jug...
Sicer pa število belih štorkelj v Sloveniji v zadnjih letih ne upada, vendar pa k temu bolj kot dobra reprodukcija domačih parov pripomore tudi priseljevanje iz drugih območij. Poleg tega raziskava kaže, da se širi tudi naselitveno območje bele štorklje v Sloveniji, in sicer proti jugu in zahodu, kot ugotavljajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zadnji večji popis bele štorklje v Sloveniji je sicer sodil v okvir že šestega mednarodnega popisa te ptice, ki poteka po vsem območju njene razširjenosti. Gre za akcijo, ki se odvija vsakih deset let, idejo zanjo pa je dal in jo sprva koordiniral nemški raziskovalec bele štorklje Ernst Schuez. Slovenski popis naj bi pokazal, da je v Sloveniji nad 400 gnezd, kar kaže, da imajo štorklje rade Slovenijo in njene ljudi. Slovenska populacija bele štorklje je skoncentrirana v severovzhodni Sloveniji, največ parov gnezdi na Murski in Dravski ravni, v Slovenskih goricah in na Goričkem. Najvišji gnezditveni uspeh so imele štorklje na Krški ravni in v Beli krajini, ter Dravski in Murski ravni. To dokazuje, kako pomembni so ekstenzivni travniki za življenje štorkelj, poudarjajo v društvu za opazovanje ptic in dodajajo, da prizadevanja za njihovo ohranitev lahko pripomorejo k ohranjanju travniških vrst ptic. Intenzivno kmetijstvo, še pojasnjujejo v društvu, je močno prizadelo številne evropske populacije bele štorklje - na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Švici. Zaradi intenzivnega kmetovanja so namreč izginili ekstenzivni travniki, polni žuželk, plazilcev in malih sesalcev, ki so hrana beli štorklji. V teh državah zato danes bele štorklje umetno vzrejajo in ponovno naseljujejo.
Žalostna pa je tudi splošna ugotovitev, da veliko štorkelj, predvsem mladih pogine zaradi neizkušenj, ko se zaleti v žice daljnovodov in tudi sploh v različne ovire (Tokrat nam je fotografije treh mrtvih štorkljic posredoval tudi Simon Šipek, predsednik PGD Grabonoš in član LD Negova op.p.). Kljub temu pa je v Sloveniji zabeleženo povečanje števila gnezdečih parov, kar je po mnenju strokovnjakov posledica predvsem priseljevanja štorkelj od drugod, kjer so njihove življenjske razmere še bistveno slabše kot v naši državi. In lepo bi bilo, če bi v Slovenijo »prinesle« tudi več otrok, kajti ob trenutni nataliteti v naši državi, se lahko zgodi, da bomo v nekaj stoletjih izumrli...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Mlade je treba pripraviti na dolgo letenje