Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!

 

Breda Turk, ljubiteljica živali apelira na vse, ki imajo vpliv, in ki imajo radi pse...

Breda TurkPo tragičnem dogodku iz prejšnjega tedna, ko so psi raztrgali 71-letno lastnico, je to pravzaprav, poleg dosežkov naših športnikov (košarkarjev, nogometašev, namiznoteniških igralcev...) osrednja tema pogovorov v Sloveniji. Potem ko je že odločeno, da bodo po torkovem napadu na 71-letnico na Mavrlenu pri Črnomlju, usmrtili najmanj tri pse, kot so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so se začeli oglašati tudi ljubitelji živali, predvsem psov, ki trdijo, da psi niso krivi, temveč je za tragedijo kriv lastnik teh štirinožcev.

Zanj je jasno, da so sodelovali v napadu na 71-letnico, ki je nato zaradi hudih poškodb umrla v bolnišnici. Na žalost ljubiteljev psov, to ni končno število psov, predvidenih za usmrtitev, saj se lahko še spremeni, če bo v postopku ugotovljeno, da so prav tako sodelovali v napadu. Kaj bo z ostalimi psi, za zdaj še ni znano, kot so zapisali na UVHVVR, pa do končne odločitve ostajajo v zavetišču.
Za Bredo Turk, veliko ljubiteljico psov in aktivistko pri zaščiti živali, iz Tržiča, bi veliko pomenilo tudi, če bi rešili tudi dva izmed treh že „obsojenih" psov. Po njenem je pri vseh tragičnih dogodkih ob smrti 71-letnice, ki je umrla zaradi ugrizov psov veliko žalosti. „Veliko negotovosti okoli same pasme pitbul, čeprav je uradno pri nas ne priznamo in so vsi bulčki na papirju mešančki. Ne morem pa mimo posnetkov psov, ki so nameščeni v zavetišče Meli in njihovih prestrašenih oči in tresočih se teles. Ne vejo kaj in zakaj so nekje drugje, kaj se jim dogaja. Ne razumejo. Strah jih je vsega. Z razlogom. Do sedaj je potrjeno, da je napadalec le en. Dva, pes in psička, sta se mu pač pridružila, ker gre za krdelni nagon, ki pa nikakor ne kaže na to, da bi sama kdaj napadla in zadala smrtne ugrize. V strahu, ko so prišli ljudje in so gospo predali reševalcem, sta ta dva psa ušla. Takoj in zbegano sta se skrila. Tu smo za pse. Ne dovolimo, da se tema dvema smrtna injekcija zada brez usmiljenja, samo zato, ker sta delala to, kar sta mislila, da je prav. V tistem trenutku sta le pritegnila alfa samcu. Nista vedela, da ubijata. Lovila sta "plen". Tako sta bila naučena in za to vedno pohvaljena. Ne dovolimo, da zato umreta brez, da bi se mi kot njun zagovornik sploh oglasili. Sama nimam bulčkov. A si ne predstavljam, da se to zgodi mojim psom. Srce boli, ko nastradajo živali", pravi Turkova in apelira na ljudje: „Pišite v medije, pišite na UVHVVR. Prosim pišite na Kinološko zvezo Slovenije. Pišite, prosite da vendar proučijo vse možnosti, da ta dva psa ne umorijo. Da jima dajo možnost. V Sloveniji imamo tri uradno priznane inštruktorje za prešolanje nevarnih psov. Naj jima dajo možnost. Bodimo mi njun zagovornik. Dvignimo svoj glas zanju. Takoj in zdaj. Preden jima nekdo v neki pisarni napiše smrtno obsodbo. Prosim, če ima kdorkoli kakršnekoli veze, zveze, medije, naj bomo slišani. Prosimo za pomilostitev za ta dva psa".
Naša sogovornica poudarja, da imamo v Sloveniji tri uradno priznane inštruktorje, kinologe, ki imajo licenco za prevzgojo nevarnih psov. „Ob smrti gospe, ki jo je po znanih informacijah napadel alfa pes, ki je bil last njenega sina, je nujno potrebno, da se v dogodke, ki so se in se še bodo odvijali vključi tudi te inštruktorje. Nenazadnje so za to strokovno usposobljeni in kompetentni oceniti stabilnost psov. Najmanj kar si zaslužijo vsi psi je to, da se jim nudi možnost preživetja. Sploh obema psoma, za katera ni dovolj jasno, kako sta bila soudeležena v napadu na umrlo gospo. Kot je predvideti sta bila samo prisotna in sta se nagonsko odzvala, ko je alfa samec napadel. Vsakemu kinologu oziroma človeku, ki ima osnovno znanje o pasji psihologiji, nagonu, obnašanju, krdelnem nagonu je kmalu jasno, da sta bila psa zbegana, prestrašena in sta se temu primerno ob prihodu ljudi takoj umaknila in skrila. Kar jasno govori, da sta bila zmedena in nista imela namena napadati naprej. Gospa je te pse ljubila. Nedvomno, bi želela, da se jim da možnost prevzgoje in predvsem tehtno, zrelo in brez hitenja oceni, ali sta si res zaslužila smrt zgolj zato, ker sta bila pač tam. Plenski nagon je prisoten tudi pri najmanjših pasmah psov", razlaga Turkova.
Po njenem še tako majhen "cucelj" včasih hlastne po igrači, po palici, po tako imenovanem plenu. Nagonsko. Si ti psi res zaslužijo smrt brez milosti? „Zakaj imamo potem strokovnjake, ki jih lahko ocenijo? Prav zato, za take primere. Da jim dajo možnost. Ne dvomim, da obstaja možnost, da ta dva psa dobita odgovorne, nove lastnike, ki bodo z njima primerno ravnali. Ju socializirali. Ju šolali in vzgajali. Jima nudili drugačno življenje, kot sta ga imela do sedaj. Nenazadnje si zaslužita vsaj življenje. Ne umorimo ju za nekaj, na kar nista imela nikakršnega vpliva. Ne vzemimo življenja psoma, ki sta delala le to, kar sta poznala kot prav in sta bila ne po svoji krivdi nesocializirana, nešolana. Psička je morala rojevati leglo za leglom. Bila je izkoriščana za parjenje, služenje denarja in proizvodnjo mladičkov. Inšpektorji menda pri intervencijah niso zaznali nepravilnosti. Mar res ne? Kdo si tukaj zakriva oči? Koliko časa še bodo morale zaradi neodgovornih ljudi, izkoriščanja živali, izgovorov inšpektorjev, da jih je premalo, trpeti nedolžne živali? Imamo zakon o zaščiti živali. Vendar je v državi ogromno število nečipiranih, necepljenih in maltretiranih psov. Zavetišča so prepolna. Živali mečejo na ceste, v gozdove, v vrečkah v reke".
Kakšna družba smo? Se sprašuje Breda Turk: „Za božjo voljo zbudimo se in vsaj enkrat bodimo sočutni, realni in moralni. Res je sta le dva psa. Sveta ne moremo rešiti. Lahko pa rešimo svet in življenje tema dvema bitjema. Bodimo njun krik po življenju. Resnično ne vesta kaj sta naredila narobe. Prestrašena, v grozi se treseta, zbegana tam nekje v tujem okolju, v zavetišču. Zavetišče je beseda za kraj, kjer si na varnem. Pa je tudi v tem primeru tako? Bosta ta dva psa prišla živa od tam? Apeliram na vse, ki imajo vpliv, ki imajo radi pse. Dajte jima možnost. Prosim!"
Lastnik že pripeljal novega psa
Ali bo ljubiteljem živali uspelo rešiti dva psa, in ali bo mogoče na smrt „obsojen" še kakšen, bo znano v naslednjih dneh in tednih, žalostno pa je, po pripovedovanju domačinov na Mavrlenu, da je lastnik vikenda, na katerem je prišlo do napada in v katerem so živeli odvzeti psi, že naslednji dan po tragediji, v sredo pripeljal novega psa, šest do sedem mesecev starega pit bulla, a mu ga je veterinarska inšpekcija še isti dan odvzela. Slednje so potrdili tudi na inšpekciji. Domačini sicer že napovedujejo podpisovanje peticije, s katero bodo pristojne pozvali, da lastniku vikenda za vedno prepove, da bi imel tam še kdaj nastanjene pse.
Spomnimo; Po napadu so inšpektorji na vikendu našli 13 psov pasem pit bull in xl bull, od tega osem odraslih in pet mladičev. Lastnik petih odraslih psov in petih mladičev je po uradnih evidencah moški, ki tudi biva na vikendu, lastnica dveh psov je avstrijska državljanka, lastnik še enega psa pa je moški iz Krškega. Katere vse prekrškovne postopke bo inšpekcija uvedla zoper lastnike, še ni znano, na inšpektoratu za VHVVR pa so izpostavili predvsem štiri kršitve dolžnosti: dolžnost, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način, dolžnost, da v sedmih dneh od pridobitve psa prijavi pristojni veterinarski organizaciji (mladiča najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti), dolžnost, da z ustrezno vzgojo in šolanjem zagotovi, da žival ni nevarna okolici, in dolžnost, da pri posedovanju več kot petih odraslih živali priglasi gojitev.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!