Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!

 

Breda Turk, ljubiteljica živali apelira na vse, ki imajo vpliv, in ki imajo radi pse...

Breda TurkPo tragičnem dogodku iz prejšnjega tedna, ko so psi raztrgali 71-letno lastnico, je to pravzaprav, poleg dosežkov naših športnikov (košarkarjev, nogometašev, namiznoteniških igralcev...) osrednja tema pogovorov v Sloveniji. Potem ko je že odločeno, da bodo po torkovem napadu na 71-letnico na Mavrlenu pri Črnomlju, usmrtili najmanj tri pse, kot so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so se začeli oglašati tudi ljubitelji živali, predvsem psov, ki trdijo, da psi niso krivi, temveč je za tragedijo kriv lastnik teh štirinožcev.

Zanj je jasno, da so sodelovali v napadu na 71-letnico, ki je nato zaradi hudih poškodb umrla v bolnišnici. Na žalost ljubiteljev psov, to ni končno število psov, predvidenih za usmrtitev, saj se lahko še spremeni, če bo v postopku ugotovljeno, da so prav tako sodelovali v napadu. Kaj bo z ostalimi psi, za zdaj še ni znano, kot so zapisali na UVHVVR, pa do končne odločitve ostajajo v zavetišču.
Za Bredo Turk, veliko ljubiteljico psov in aktivistko pri zaščiti živali, iz Tržiča, bi veliko pomenilo tudi, če bi rešili tudi dva izmed treh že „obsojenih" psov. Po njenem je pri vseh tragičnih dogodkih ob smrti 71-letnice, ki je umrla zaradi ugrizov psov veliko žalosti. „Veliko negotovosti okoli same pasme pitbul, čeprav je uradno pri nas ne priznamo in so vsi bulčki na papirju mešančki. Ne morem pa mimo posnetkov psov, ki so nameščeni v zavetišče Meli in njihovih prestrašenih oči in tresočih se teles. Ne vejo kaj in zakaj so nekje drugje, kaj se jim dogaja. Ne razumejo. Strah jih je vsega. Z razlogom. Do sedaj je potrjeno, da je napadalec le en. Dva, pes in psička, sta se mu pač pridružila, ker gre za krdelni nagon, ki pa nikakor ne kaže na to, da bi sama kdaj napadla in zadala smrtne ugrize. V strahu, ko so prišli ljudje in so gospo predali reševalcem, sta ta dva psa ušla. Takoj in zbegano sta se skrila. Tu smo za pse. Ne dovolimo, da se tema dvema smrtna injekcija zada brez usmiljenja, samo zato, ker sta delala to, kar sta mislila, da je prav. V tistem trenutku sta le pritegnila alfa samcu. Nista vedela, da ubijata. Lovila sta "plen". Tako sta bila naučena in za to vedno pohvaljena. Ne dovolimo, da zato umreta brez, da bi se mi kot njun zagovornik sploh oglasili. Sama nimam bulčkov. A si ne predstavljam, da se to zgodi mojim psom. Srce boli, ko nastradajo živali", pravi Turkova in apelira na ljudje: „Pišite v medije, pišite na UVHVVR. Prosim pišite na Kinološko zvezo Slovenije. Pišite, prosite da vendar proučijo vse možnosti, da ta dva psa ne umorijo. Da jima dajo možnost. V Sloveniji imamo tri uradno priznane inštruktorje za prešolanje nevarnih psov. Naj jima dajo možnost. Bodimo mi njun zagovornik. Dvignimo svoj glas zanju. Takoj in zdaj. Preden jima nekdo v neki pisarni napiše smrtno obsodbo. Prosim, če ima kdorkoli kakršnekoli veze, zveze, medije, naj bomo slišani. Prosimo za pomilostitev za ta dva psa".
Naša sogovornica poudarja, da imamo v Sloveniji tri uradno priznane inštruktorje, kinologe, ki imajo licenco za prevzgojo nevarnih psov. „Ob smrti gospe, ki jo je po znanih informacijah napadel alfa pes, ki je bil last njenega sina, je nujno potrebno, da se v dogodke, ki so se in se še bodo odvijali vključi tudi te inštruktorje. Nenazadnje so za to strokovno usposobljeni in kompetentni oceniti stabilnost psov. Najmanj kar si zaslužijo vsi psi je to, da se jim nudi možnost preživetja. Sploh obema psoma, za katera ni dovolj jasno, kako sta bila soudeležena v napadu na umrlo gospo. Kot je predvideti sta bila samo prisotna in sta se nagonsko odzvala, ko je alfa samec napadel. Vsakemu kinologu oziroma človeku, ki ima osnovno znanje o pasji psihologiji, nagonu, obnašanju, krdelnem nagonu je kmalu jasno, da sta bila psa zbegana, prestrašena in sta se temu primerno ob prihodu ljudi takoj umaknila in skrila. Kar jasno govori, da sta bila zmedena in nista imela namena napadati naprej. Gospa je te pse ljubila. Nedvomno, bi želela, da se jim da možnost prevzgoje in predvsem tehtno, zrelo in brez hitenja oceni, ali sta si res zaslužila smrt zgolj zato, ker sta bila pač tam. Plenski nagon je prisoten tudi pri najmanjših pasmah psov", razlaga Turkova.
Po njenem še tako majhen "cucelj" včasih hlastne po igrači, po palici, po tako imenovanem plenu. Nagonsko. Si ti psi res zaslužijo smrt brez milosti? „Zakaj imamo potem strokovnjake, ki jih lahko ocenijo? Prav zato, za take primere. Da jim dajo možnost. Ne dvomim, da obstaja možnost, da ta dva psa dobita odgovorne, nove lastnike, ki bodo z njima primerno ravnali. Ju socializirali. Ju šolali in vzgajali. Jima nudili drugačno življenje, kot sta ga imela do sedaj. Nenazadnje si zaslužita vsaj življenje. Ne umorimo ju za nekaj, na kar nista imela nikakršnega vpliva. Ne vzemimo življenja psoma, ki sta delala le to, kar sta poznala kot prav in sta bila ne po svoji krivdi nesocializirana, nešolana. Psička je morala rojevati leglo za leglom. Bila je izkoriščana za parjenje, služenje denarja in proizvodnjo mladičkov. Inšpektorji menda pri intervencijah niso zaznali nepravilnosti. Mar res ne? Kdo si tukaj zakriva oči? Koliko časa še bodo morale zaradi neodgovornih ljudi, izkoriščanja živali, izgovorov inšpektorjev, da jih je premalo, trpeti nedolžne živali? Imamo zakon o zaščiti živali. Vendar je v državi ogromno število nečipiranih, necepljenih in maltretiranih psov. Zavetišča so prepolna. Živali mečejo na ceste, v gozdove, v vrečkah v reke".
Kakšna družba smo? Se sprašuje Breda Turk: „Za božjo voljo zbudimo se in vsaj enkrat bodimo sočutni, realni in moralni. Res je sta le dva psa. Sveta ne moremo rešiti. Lahko pa rešimo svet in življenje tema dvema bitjema. Bodimo njun krik po življenju. Resnično ne vesta kaj sta naredila narobe. Prestrašena, v grozi se treseta, zbegana tam nekje v tujem okolju, v zavetišču. Zavetišče je beseda za kraj, kjer si na varnem. Pa je tudi v tem primeru tako? Bosta ta dva psa prišla živa od tam? Apeliram na vse, ki imajo vpliv, ki imajo radi pse. Dajte jima možnost. Prosim!"
Lastnik že pripeljal novega psa
Ali bo ljubiteljem živali uspelo rešiti dva psa, in ali bo mogoče na smrt „obsojen" še kakšen, bo znano v naslednjih dneh in tednih, žalostno pa je, po pripovedovanju domačinov na Mavrlenu, da je lastnik vikenda, na katerem je prišlo do napada in v katerem so živeli odvzeti psi, že naslednji dan po tragediji, v sredo pripeljal novega psa, šest do sedem mesecev starega pit bulla, a mu ga je veterinarska inšpekcija še isti dan odvzela. Slednje so potrdili tudi na inšpekciji. Domačini sicer že napovedujejo podpisovanje peticije, s katero bodo pristojne pozvali, da lastniku vikenda za vedno prepove, da bi imel tam še kdaj nastanjene pse.
Spomnimo; Po napadu so inšpektorji na vikendu našli 13 psov pasem pit bull in xl bull, od tega osem odraslih in pet mladičev. Lastnik petih odraslih psov in petih mladičev je po uradnih evidencah moški, ki tudi biva na vikendu, lastnica dveh psov je avstrijska državljanka, lastnik še enega psa pa je moški iz Krškega. Katere vse prekrškovne postopke bo inšpekcija uvedla zoper lastnike, še ni znano, na inšpektoratu za VHVVR pa so izpostavili predvsem štiri kršitve dolžnosti: dolžnost, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način, dolžnost, da v sedmih dneh od pridobitve psa prijavi pristojni veterinarski organizaciji (mladiča najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti), dolžnost, da z ustrezno vzgojo in šolanjem zagotovi, da žival ni nevarna okolici, in dolžnost, da pri posedovanju več kot petih odraslih živali priglasi gojitev.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!