„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!

 

Breda Turk, ljubiteljica živali apelira na vse, ki imajo vpliv, in ki imajo radi pse...

Breda TurkPo tragičnem dogodku iz prejšnjega tedna, ko so psi raztrgali 71-letno lastnico, je to pravzaprav, poleg dosežkov naših športnikov (košarkarjev, nogometašev, namiznoteniških igralcev...) osrednja tema pogovorov v Sloveniji. Potem ko je že odločeno, da bodo po torkovem napadu na 71-letnico na Mavrlenu pri Črnomlju, usmrtili najmanj tri pse, kot so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so se začeli oglašati tudi ljubitelji živali, predvsem psov, ki trdijo, da psi niso krivi, temveč je za tragedijo kriv lastnik teh štirinožcev.

Zanj je jasno, da so sodelovali v napadu na 71-letnico, ki je nato zaradi hudih poškodb umrla v bolnišnici. Na žalost ljubiteljev psov, to ni končno število psov, predvidenih za usmrtitev, saj se lahko še spremeni, če bo v postopku ugotovljeno, da so prav tako sodelovali v napadu. Kaj bo z ostalimi psi, za zdaj še ni znano, kot so zapisali na UVHVVR, pa do končne odločitve ostajajo v zavetišču.
Za Bredo Turk, veliko ljubiteljico psov in aktivistko pri zaščiti živali, iz Tržiča, bi veliko pomenilo tudi, če bi rešili tudi dva izmed treh že „obsojenih" psov. Po njenem je pri vseh tragičnih dogodkih ob smrti 71-letnice, ki je umrla zaradi ugrizov psov veliko žalosti. „Veliko negotovosti okoli same pasme pitbul, čeprav je uradno pri nas ne priznamo in so vsi bulčki na papirju mešančki. Ne morem pa mimo posnetkov psov, ki so nameščeni v zavetišče Meli in njihovih prestrašenih oči in tresočih se teles. Ne vejo kaj in zakaj so nekje drugje, kaj se jim dogaja. Ne razumejo. Strah jih je vsega. Z razlogom. Do sedaj je potrjeno, da je napadalec le en. Dva, pes in psička, sta se mu pač pridružila, ker gre za krdelni nagon, ki pa nikakor ne kaže na to, da bi sama kdaj napadla in zadala smrtne ugrize. V strahu, ko so prišli ljudje in so gospo predali reševalcem, sta ta dva psa ušla. Takoj in zbegano sta se skrila. Tu smo za pse. Ne dovolimo, da se tema dvema smrtna injekcija zada brez usmiljenja, samo zato, ker sta delala to, kar sta mislila, da je prav. V tistem trenutku sta le pritegnila alfa samcu. Nista vedela, da ubijata. Lovila sta "plen". Tako sta bila naučena in za to vedno pohvaljena. Ne dovolimo, da zato umreta brez, da bi se mi kot njun zagovornik sploh oglasili. Sama nimam bulčkov. A si ne predstavljam, da se to zgodi mojim psom. Srce boli, ko nastradajo živali", pravi Turkova in apelira na ljudje: „Pišite v medije, pišite na UVHVVR. Prosim pišite na Kinološko zvezo Slovenije. Pišite, prosite da vendar proučijo vse možnosti, da ta dva psa ne umorijo. Da jima dajo možnost. V Sloveniji imamo tri uradno priznane inštruktorje za prešolanje nevarnih psov. Naj jima dajo možnost. Bodimo mi njun zagovornik. Dvignimo svoj glas zanju. Takoj in zdaj. Preden jima nekdo v neki pisarni napiše smrtno obsodbo. Prosim, če ima kdorkoli kakršnekoli veze, zveze, medije, naj bomo slišani. Prosimo za pomilostitev za ta dva psa".
Naša sogovornica poudarja, da imamo v Sloveniji tri uradno priznane inštruktorje, kinologe, ki imajo licenco za prevzgojo nevarnih psov. „Ob smrti gospe, ki jo je po znanih informacijah napadel alfa pes, ki je bil last njenega sina, je nujno potrebno, da se v dogodke, ki so se in se še bodo odvijali vključi tudi te inštruktorje. Nenazadnje so za to strokovno usposobljeni in kompetentni oceniti stabilnost psov. Najmanj kar si zaslužijo vsi psi je to, da se jim nudi možnost preživetja. Sploh obema psoma, za katera ni dovolj jasno, kako sta bila soudeležena v napadu na umrlo gospo. Kot je predvideti sta bila samo prisotna in sta se nagonsko odzvala, ko je alfa samec napadel. Vsakemu kinologu oziroma človeku, ki ima osnovno znanje o pasji psihologiji, nagonu, obnašanju, krdelnem nagonu je kmalu jasno, da sta bila psa zbegana, prestrašena in sta se temu primerno ob prihodu ljudi takoj umaknila in skrila. Kar jasno govori, da sta bila zmedena in nista imela namena napadati naprej. Gospa je te pse ljubila. Nedvomno, bi želela, da se jim da možnost prevzgoje in predvsem tehtno, zrelo in brez hitenja oceni, ali sta si res zaslužila smrt zgolj zato, ker sta bila pač tam. Plenski nagon je prisoten tudi pri najmanjših pasmah psov", razlaga Turkova.
Po njenem še tako majhen "cucelj" včasih hlastne po igrači, po palici, po tako imenovanem plenu. Nagonsko. Si ti psi res zaslužijo smrt brez milosti? „Zakaj imamo potem strokovnjake, ki jih lahko ocenijo? Prav zato, za take primere. Da jim dajo možnost. Ne dvomim, da obstaja možnost, da ta dva psa dobita odgovorne, nove lastnike, ki bodo z njima primerno ravnali. Ju socializirali. Ju šolali in vzgajali. Jima nudili drugačno življenje, kot sta ga imela do sedaj. Nenazadnje si zaslužita vsaj življenje. Ne umorimo ju za nekaj, na kar nista imela nikakršnega vpliva. Ne vzemimo življenja psoma, ki sta delala le to, kar sta poznala kot prav in sta bila ne po svoji krivdi nesocializirana, nešolana. Psička je morala rojevati leglo za leglom. Bila je izkoriščana za parjenje, služenje denarja in proizvodnjo mladičkov. Inšpektorji menda pri intervencijah niso zaznali nepravilnosti. Mar res ne? Kdo si tukaj zakriva oči? Koliko časa še bodo morale zaradi neodgovornih ljudi, izkoriščanja živali, izgovorov inšpektorjev, da jih je premalo, trpeti nedolžne živali? Imamo zakon o zaščiti živali. Vendar je v državi ogromno število nečipiranih, necepljenih in maltretiranih psov. Zavetišča so prepolna. Živali mečejo na ceste, v gozdove, v vrečkah v reke".
Kakšna družba smo? Se sprašuje Breda Turk: „Za božjo voljo zbudimo se in vsaj enkrat bodimo sočutni, realni in moralni. Res je sta le dva psa. Sveta ne moremo rešiti. Lahko pa rešimo svet in življenje tema dvema bitjema. Bodimo njun krik po življenju. Resnično ne vesta kaj sta naredila narobe. Prestrašena, v grozi se treseta, zbegana tam nekje v tujem okolju, v zavetišču. Zavetišče je beseda za kraj, kjer si na varnem. Pa je tudi v tem primeru tako? Bosta ta dva psa prišla živa od tam? Apeliram na vse, ki imajo vpliv, ki imajo radi pse. Dajte jima možnost. Prosim!"
Lastnik že pripeljal novega psa
Ali bo ljubiteljem živali uspelo rešiti dva psa, in ali bo mogoče na smrt „obsojen" še kakšen, bo znano v naslednjih dneh in tednih, žalostno pa je, po pripovedovanju domačinov na Mavrlenu, da je lastnik vikenda, na katerem je prišlo do napada in v katerem so živeli odvzeti psi, že naslednji dan po tragediji, v sredo pripeljal novega psa, šest do sedem mesecev starega pit bulla, a mu ga je veterinarska inšpekcija še isti dan odvzela. Slednje so potrdili tudi na inšpekciji. Domačini sicer že napovedujejo podpisovanje peticije, s katero bodo pristojne pozvali, da lastniku vikenda za vedno prepove, da bi imel tam še kdaj nastanjene pse.
Spomnimo; Po napadu so inšpektorji na vikendu našli 13 psov pasem pit bull in xl bull, od tega osem odraslih in pet mladičev. Lastnik petih odraslih psov in petih mladičev je po uradnih evidencah moški, ki tudi biva na vikendu, lastnica dveh psov je avstrijska državljanka, lastnik še enega psa pa je moški iz Krškega. Katere vse prekrškovne postopke bo inšpekcija uvedla zoper lastnike, še ni znano, na inšpektoratu za VHVVR pa so izpostavili predvsem štiri kršitve dolžnosti: dolžnost, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način, dolžnost, da v sedmih dneh od pridobitve psa prijavi pristojni veterinarski organizaciji (mladiča najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti), dolžnost, da z ustrezno vzgojo in šolanjem zagotovi, da žival ni nevarna okolici, in dolžnost, da pri posedovanju več kot petih odraslih živali priglasi gojitev.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!