V gostilni „Nada" v Šratovci so se na svoji prvi letošnji seji zbrali člani vodstva in izvršnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona. Člani IO pod vodstvom predsednice Rije Červič so najprej pregledali delo združenja v letu 2018 in ugotovili, da so člani radgonskega združenja, ki združuje člane in članice štirih krajevnih organizacij (Apače, Gornja Radgona, Radenci ter Videm ob Ščavnici), zelo aktivno in dostojno obeleževali spomin na vrednote NOB, partizanskega boja in Osvobodilne fronte.
Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!
Breda Turk, ljubiteljica živali apelira na vse, ki imajo vpliv, in ki imajo radi pse...
Po tragičnem dogodku iz prejšnjega tedna, ko so psi raztrgali 71-letno lastnico, je to pravzaprav, poleg dosežkov naših športnikov (košarkarjev, nogometašev, namiznoteniških igralcev...) osrednja tema pogovorov v Sloveniji. Potem ko je že odločeno, da bodo po torkovem napadu na 71-letnico na Mavrlenu pri Črnomlju, usmrtili najmanj tri pse, kot so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so se začeli oglašati tudi ljubitelji živali, predvsem psov, ki trdijo, da psi niso krivi, temveč je za tragedijo kriv lastnik teh štirinožcev.
Zanj je jasno, da so sodelovali v napadu na 71-letnico, ki je nato zaradi hudih poškodb umrla v bolnišnici. Na žalost ljubiteljev psov, to ni končno število psov, predvidenih za usmrtitev, saj se lahko še spremeni, če bo v postopku ugotovljeno, da so prav tako sodelovali v napadu. Kaj bo z ostalimi psi, za zdaj še ni znano, kot so zapisali na UVHVVR, pa do končne odločitve ostajajo v zavetišču.
Za Bredo Turk, veliko ljubiteljico psov in aktivistko pri zaščiti živali, iz Tržiča, bi veliko pomenilo tudi, če bi rešili tudi dva izmed treh že „obsojenih" psov. Po njenem je pri vseh tragičnih dogodkih ob smrti 71-letnice, ki je umrla zaradi ugrizov psov veliko žalosti. „Veliko negotovosti okoli same pasme pitbul, čeprav je uradno pri nas ne priznamo in so vsi bulčki na papirju mešančki. Ne morem pa mimo posnetkov psov, ki so nameščeni v zavetišče Meli in njihovih prestrašenih oči in tresočih se teles. Ne vejo kaj in zakaj so nekje drugje, kaj se jim dogaja. Ne razumejo. Strah jih je vsega. Z razlogom. Do sedaj je potrjeno, da je napadalec le en. Dva, pes in psička, sta se mu pač pridružila, ker gre za krdelni nagon, ki pa nikakor ne kaže na to, da bi sama kdaj napadla in zadala smrtne ugrize. V strahu, ko so prišli ljudje in so gospo predali reševalcem, sta ta dva psa ušla. Takoj in zbegano sta se skrila. Tu smo za pse. Ne dovolimo, da se tema dvema smrtna injekcija zada brez usmiljenja, samo zato, ker sta delala to, kar sta mislila, da je prav. V tistem trenutku sta le pritegnila alfa samcu. Nista vedela, da ubijata. Lovila sta "plen". Tako sta bila naučena in za to vedno pohvaljena. Ne dovolimo, da zato umreta brez, da bi se mi kot njun zagovornik sploh oglasili. Sama nimam bulčkov. A si ne predstavljam, da se to zgodi mojim psom. Srce boli, ko nastradajo živali", pravi Turkova in apelira na ljudje: „Pišite v medije, pišite na UVHVVR. Prosim pišite na Kinološko zvezo Slovenije. Pišite, prosite da vendar proučijo vse možnosti, da ta dva psa ne umorijo. Da jima dajo možnost. V Sloveniji imamo tri uradno priznane inštruktorje za prešolanje nevarnih psov. Naj jima dajo možnost. Bodimo mi njun zagovornik. Dvignimo svoj glas zanju. Takoj in zdaj. Preden jima nekdo v neki pisarni napiše smrtno obsodbo. Prosim, če ima kdorkoli kakršnekoli veze, zveze, medije, naj bomo slišani. Prosimo za pomilostitev za ta dva psa".
Naša sogovornica poudarja, da imamo v Sloveniji tri uradno priznane inštruktorje, kinologe, ki imajo licenco za prevzgojo nevarnih psov. „Ob smrti gospe, ki jo je po znanih informacijah napadel alfa pes, ki je bil last njenega sina, je nujno potrebno, da se v dogodke, ki so se in se še bodo odvijali vključi tudi te inštruktorje. Nenazadnje so za to strokovno usposobljeni in kompetentni oceniti stabilnost psov. Najmanj kar si zaslužijo vsi psi je to, da se jim nudi možnost preživetja. Sploh obema psoma, za katera ni dovolj jasno, kako sta bila soudeležena v napadu na umrlo gospo. Kot je predvideti sta bila samo prisotna in sta se nagonsko odzvala, ko je alfa samec napadel. Vsakemu kinologu oziroma človeku, ki ima osnovno znanje o pasji psihologiji, nagonu, obnašanju, krdelnem nagonu je kmalu jasno, da sta bila psa zbegana, prestrašena in sta se temu primerno ob prihodu ljudi takoj umaknila in skrila. Kar jasno govori, da sta bila zmedena in nista imela namena napadati naprej. Gospa je te pse ljubila. Nedvomno, bi želela, da se jim da možnost prevzgoje in predvsem tehtno, zrelo in brez hitenja oceni, ali sta si res zaslužila smrt zgolj zato, ker sta bila pač tam. Plenski nagon je prisoten tudi pri najmanjših pasmah psov", razlaga Turkova.
Po njenem še tako majhen "cucelj" včasih hlastne po igrači, po palici, po tako imenovanem plenu. Nagonsko. Si ti psi res zaslužijo smrt brez milosti? „Zakaj imamo potem strokovnjake, ki jih lahko ocenijo? Prav zato, za take primere. Da jim dajo možnost. Ne dvomim, da obstaja možnost, da ta dva psa dobita odgovorne, nove lastnike, ki bodo z njima primerno ravnali. Ju socializirali. Ju šolali in vzgajali. Jima nudili drugačno življenje, kot sta ga imela do sedaj. Nenazadnje si zaslužita vsaj življenje. Ne umorimo ju za nekaj, na kar nista imela nikakršnega vpliva. Ne vzemimo življenja psoma, ki sta delala le to, kar sta poznala kot prav in sta bila ne po svoji krivdi nesocializirana, nešolana. Psička je morala rojevati leglo za leglom. Bila je izkoriščana za parjenje, služenje denarja in proizvodnjo mladičkov. Inšpektorji menda pri intervencijah niso zaznali nepravilnosti. Mar res ne? Kdo si tukaj zakriva oči? Koliko časa še bodo morale zaradi neodgovornih ljudi, izkoriščanja živali, izgovorov inšpektorjev, da jih je premalo, trpeti nedolžne živali? Imamo zakon o zaščiti živali. Vendar je v državi ogromno število nečipiranih, necepljenih in maltretiranih psov. Zavetišča so prepolna. Živali mečejo na ceste, v gozdove, v vrečkah v reke".
Kakšna družba smo? Se sprašuje Breda Turk: „Za božjo voljo zbudimo se in vsaj enkrat bodimo sočutni, realni in moralni. Res je sta le dva psa. Sveta ne moremo rešiti. Lahko pa rešimo svet in življenje tema dvema bitjema. Bodimo njun krik po življenju. Resnično ne vesta kaj sta naredila narobe. Prestrašena, v grozi se treseta, zbegana tam nekje v tujem okolju, v zavetišču. Zavetišče je beseda za kraj, kjer si na varnem. Pa je tudi v tem primeru tako? Bosta ta dva psa prišla živa od tam? Apeliram na vse, ki imajo vpliv, ki imajo radi pse. Dajte jima možnost. Prosim!"
Lastnik že pripeljal novega psa
Ali bo ljubiteljem živali uspelo rešiti dva psa, in ali bo mogoče na smrt „obsojen" še kakšen, bo znano v naslednjih dneh in tednih, žalostno pa je, po pripovedovanju domačinov na Mavrlenu, da je lastnik vikenda, na katerem je prišlo do napada in v katerem so živeli odvzeti psi, že naslednji dan po tragediji, v sredo pripeljal novega psa, šest do sedem mesecev starega pit bulla, a mu ga je veterinarska inšpekcija še isti dan odvzela. Slednje so potrdili tudi na inšpekciji. Domačini sicer že napovedujejo podpisovanje peticije, s katero bodo pristojne pozvali, da lastniku vikenda za vedno prepove, da bi imel tam še kdaj nastanjene pse.
Spomnimo; Po napadu so inšpektorji na vikendu našli 13 psov pasem pit bull in xl bull, od tega osem odraslih in pet mladičev. Lastnik petih odraslih psov in petih mladičev je po uradnih evidencah moški, ki tudi biva na vikendu, lastnica dveh psov je avstrijska državljanka, lastnik še enega psa pa je moški iz Krškega. Katere vse prekrškovne postopke bo inšpekcija uvedla zoper lastnike, še ni znano, na inšpektoratu za VHVVR pa so izpostavili predvsem štiri kršitve dolžnosti: dolžnost, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način, dolžnost, da v sedmih dneh od pridobitve psa prijavi pristojni veterinarski organizaciji (mladiča najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti), dolžnost, da z ustrezno vzgojo in šolanjem zagotovi, da žival ni nevarna okolici, in dolžnost, da pri posedovanju več kot petih odraslih živali priglasi gojitev.
