Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!

 

Breda Turk, ljubiteljica živali apelira na vse, ki imajo vpliv, in ki imajo radi pse...

Breda TurkPo tragičnem dogodku iz prejšnjega tedna, ko so psi raztrgali 71-letno lastnico, je to pravzaprav, poleg dosežkov naših športnikov (košarkarjev, nogometašev, namiznoteniških igralcev...) osrednja tema pogovorov v Sloveniji. Potem ko je že odločeno, da bodo po torkovem napadu na 71-letnico na Mavrlenu pri Črnomlju, usmrtili najmanj tri pse, kot so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so se začeli oglašati tudi ljubitelji živali, predvsem psov, ki trdijo, da psi niso krivi, temveč je za tragedijo kriv lastnik teh štirinožcev.

Zanj je jasno, da so sodelovali v napadu na 71-letnico, ki je nato zaradi hudih poškodb umrla v bolnišnici. Na žalost ljubiteljev psov, to ni končno število psov, predvidenih za usmrtitev, saj se lahko še spremeni, če bo v postopku ugotovljeno, da so prav tako sodelovali v napadu. Kaj bo z ostalimi psi, za zdaj še ni znano, kot so zapisali na UVHVVR, pa do končne odločitve ostajajo v zavetišču.
Za Bredo Turk, veliko ljubiteljico psov in aktivistko pri zaščiti živali, iz Tržiča, bi veliko pomenilo tudi, če bi rešili tudi dva izmed treh že „obsojenih" psov. Po njenem je pri vseh tragičnih dogodkih ob smrti 71-letnice, ki je umrla zaradi ugrizov psov veliko žalosti. „Veliko negotovosti okoli same pasme pitbul, čeprav je uradno pri nas ne priznamo in so vsi bulčki na papirju mešančki. Ne morem pa mimo posnetkov psov, ki so nameščeni v zavetišče Meli in njihovih prestrašenih oči in tresočih se teles. Ne vejo kaj in zakaj so nekje drugje, kaj se jim dogaja. Ne razumejo. Strah jih je vsega. Z razlogom. Do sedaj je potrjeno, da je napadalec le en. Dva, pes in psička, sta se mu pač pridružila, ker gre za krdelni nagon, ki pa nikakor ne kaže na to, da bi sama kdaj napadla in zadala smrtne ugrize. V strahu, ko so prišli ljudje in so gospo predali reševalcem, sta ta dva psa ušla. Takoj in zbegano sta se skrila. Tu smo za pse. Ne dovolimo, da se tema dvema smrtna injekcija zada brez usmiljenja, samo zato, ker sta delala to, kar sta mislila, da je prav. V tistem trenutku sta le pritegnila alfa samcu. Nista vedela, da ubijata. Lovila sta "plen". Tako sta bila naučena in za to vedno pohvaljena. Ne dovolimo, da zato umreta brez, da bi se mi kot njun zagovornik sploh oglasili. Sama nimam bulčkov. A si ne predstavljam, da se to zgodi mojim psom. Srce boli, ko nastradajo živali", pravi Turkova in apelira na ljudje: „Pišite v medije, pišite na UVHVVR. Prosim pišite na Kinološko zvezo Slovenije. Pišite, prosite da vendar proučijo vse možnosti, da ta dva psa ne umorijo. Da jima dajo možnost. V Sloveniji imamo tri uradno priznane inštruktorje za prešolanje nevarnih psov. Naj jima dajo možnost. Bodimo mi njun zagovornik. Dvignimo svoj glas zanju. Takoj in zdaj. Preden jima nekdo v neki pisarni napiše smrtno obsodbo. Prosim, če ima kdorkoli kakršnekoli veze, zveze, medije, naj bomo slišani. Prosimo za pomilostitev za ta dva psa".
Naša sogovornica poudarja, da imamo v Sloveniji tri uradno priznane inštruktorje, kinologe, ki imajo licenco za prevzgojo nevarnih psov. „Ob smrti gospe, ki jo je po znanih informacijah napadel alfa pes, ki je bil last njenega sina, je nujno potrebno, da se v dogodke, ki so se in se še bodo odvijali vključi tudi te inštruktorje. Nenazadnje so za to strokovno usposobljeni in kompetentni oceniti stabilnost psov. Najmanj kar si zaslužijo vsi psi je to, da se jim nudi možnost preživetja. Sploh obema psoma, za katera ni dovolj jasno, kako sta bila soudeležena v napadu na umrlo gospo. Kot je predvideti sta bila samo prisotna in sta se nagonsko odzvala, ko je alfa samec napadel. Vsakemu kinologu oziroma človeku, ki ima osnovno znanje o pasji psihologiji, nagonu, obnašanju, krdelnem nagonu je kmalu jasno, da sta bila psa zbegana, prestrašena in sta se temu primerno ob prihodu ljudi takoj umaknila in skrila. Kar jasno govori, da sta bila zmedena in nista imela namena napadati naprej. Gospa je te pse ljubila. Nedvomno, bi želela, da se jim da možnost prevzgoje in predvsem tehtno, zrelo in brez hitenja oceni, ali sta si res zaslužila smrt zgolj zato, ker sta bila pač tam. Plenski nagon je prisoten tudi pri najmanjših pasmah psov", razlaga Turkova.
Po njenem še tako majhen "cucelj" včasih hlastne po igrači, po palici, po tako imenovanem plenu. Nagonsko. Si ti psi res zaslužijo smrt brez milosti? „Zakaj imamo potem strokovnjake, ki jih lahko ocenijo? Prav zato, za take primere. Da jim dajo možnost. Ne dvomim, da obstaja možnost, da ta dva psa dobita odgovorne, nove lastnike, ki bodo z njima primerno ravnali. Ju socializirali. Ju šolali in vzgajali. Jima nudili drugačno življenje, kot sta ga imela do sedaj. Nenazadnje si zaslužita vsaj življenje. Ne umorimo ju za nekaj, na kar nista imela nikakršnega vpliva. Ne vzemimo življenja psoma, ki sta delala le to, kar sta poznala kot prav in sta bila ne po svoji krivdi nesocializirana, nešolana. Psička je morala rojevati leglo za leglom. Bila je izkoriščana za parjenje, služenje denarja in proizvodnjo mladičkov. Inšpektorji menda pri intervencijah niso zaznali nepravilnosti. Mar res ne? Kdo si tukaj zakriva oči? Koliko časa še bodo morale zaradi neodgovornih ljudi, izkoriščanja živali, izgovorov inšpektorjev, da jih je premalo, trpeti nedolžne živali? Imamo zakon o zaščiti živali. Vendar je v državi ogromno število nečipiranih, necepljenih in maltretiranih psov. Zavetišča so prepolna. Živali mečejo na ceste, v gozdove, v vrečkah v reke".
Kakšna družba smo? Se sprašuje Breda Turk: „Za božjo voljo zbudimo se in vsaj enkrat bodimo sočutni, realni in moralni. Res je sta le dva psa. Sveta ne moremo rešiti. Lahko pa rešimo svet in življenje tema dvema bitjema. Bodimo njun krik po življenju. Resnično ne vesta kaj sta naredila narobe. Prestrašena, v grozi se treseta, zbegana tam nekje v tujem okolju, v zavetišču. Zavetišče je beseda za kraj, kjer si na varnem. Pa je tudi v tem primeru tako? Bosta ta dva psa prišla živa od tam? Apeliram na vse, ki imajo vpliv, ki imajo radi pse. Dajte jima možnost. Prosim!"
Lastnik že pripeljal novega psa
Ali bo ljubiteljem živali uspelo rešiti dva psa, in ali bo mogoče na smrt „obsojen" še kakšen, bo znano v naslednjih dneh in tednih, žalostno pa je, po pripovedovanju domačinov na Mavrlenu, da je lastnik vikenda, na katerem je prišlo do napada in v katerem so živeli odvzeti psi, že naslednji dan po tragediji, v sredo pripeljal novega psa, šest do sedem mesecev starega pit bulla, a mu ga je veterinarska inšpekcija še isti dan odvzela. Slednje so potrdili tudi na inšpekciji. Domačini sicer že napovedujejo podpisovanje peticije, s katero bodo pristojne pozvali, da lastniku vikenda za vedno prepove, da bi imel tam še kdaj nastanjene pse.
Spomnimo; Po napadu so inšpektorji na vikendu našli 13 psov pasem pit bull in xl bull, od tega osem odraslih in pet mladičev. Lastnik petih odraslih psov in petih mladičev je po uradnih evidencah moški, ki tudi biva na vikendu, lastnica dveh psov je avstrijska državljanka, lastnik še enega psa pa je moški iz Krškega. Katere vse prekrškovne postopke bo inšpekcija uvedla zoper lastnike, še ni znano, na inšpektoratu za VHVVR pa so izpostavili predvsem štiri kršitve dolžnosti: dolžnost, da mora lastnik psa zagotoviti, da je pes do dopolnjenega tretjega meseca starosti označen na predpisan način, dolžnost, da v sedmih dneh od pridobitve psa prijavi pristojni veterinarski organizaciji (mladiča najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove starosti), dolžnost, da z ustrezno vzgojo in šolanjem zagotovi, da žival ni nevarna okolici, in dolžnost, da pri posedovanju več kot petih odraslih živali priglasi gojitev.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Rešili bi radi dva izmed treh psov iz Maverlena: Dajte jima možnost!