Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ris – majhna mačka velike vrednosti

 

Letošnji mednarodni dan divjadi je bil posvečen velikim in malim mačkam, torej tudi risu, ki je dragocen simbol naše naravne dediščine, katerega izumrtje moramo preprečiti

Ris v SlovenijiMinulo soboto 3. marca, smo obeleževali mednarodni dan divjih oz. prosto živečih živali pod okriljem Združenih narodov, ki je bil letos posvečen velikim mačkam pod sloganom Velike mačke: ogroženi plenilci. Velike mačke so simbol ohranjene narave in skrbijo za ravnovesje vrst v naših ekosistemih, a se danes mnoge soočajo s številnimi pritiski in celo izumrtjem. In kakor je lev simbol Afrike, je ris dragocen simbol naše naravne dediščine. Prisotnost risa pozitivno vpliva na celoten ekosistem, zato je njegov obstanek v dinarski regiji zelo pomemben. Zato Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) Adria v Sloveniji in na Hrvaškem sodeluje v dveh mednarodnih projektih, katerih namen je zagotoviti rešitve za grožnje, ki ogrožajo preživetje risa.

„Ris živi skrivnostno življenje, zato je zbiranje znanstvenih informacij, ki omogočajo njegovo učinkovito upravljanje, velik izziv. Zavedamo se, da so lovci pomemben partner pri spremljanju populacije risa, in upamo, da bo skozi naš štiriletni projekt prišlo do izboljšanja sodelovanja in dolgoročne ohranitve te izjemne vrste velikih mačk na območju Dinaridov," je poudarila Irma Popović Dujmović iz WWF Adria. Izboljšanje sožitja med človekom in velikimi zvermi v Evropi, je cilj novega mednarodnega projekta LIFE EuroLargeCarnivores, ki se izvaja v 17 evropskih državah, WWF Adria pa ga izvaja na Hrvaškem in v Sloveniji.
Skozi projektne aktivnosti se bo izboljšala komunikacija z vsemi interesnimi skupinami, ki vplivajo na upravljanje z velikimi zvermi ter tako zagotoviti temelje za dolgoročno stabilno populacijo. Hkrati Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu skupaj s partnerji izvaja projekt LIFE Lynx v okviru katerega se bo na Hrvaškem in v Sloveniji znova naselilo risa iz Karpatov, da se ustavi parjenje med sorodniki, ki najbolj ogroža preživetje risa pri nas. Slovenski partnerji v projektu LIFE Lynx so: Zavod za gozdove - vodilni partner v Sloveniji, Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. „Edino upanje za rešitev risa na našem področju je obogatitev genskega materiala s ponovnim naseljevanjem novih osebkov. Celotna projektna ekipa je izredno vesela, da bomo ustavili izumiranje risa in ohranili biotsko raznovrstnost dinarskih gozdov," je zaključil Prof. Tomislav Gomerčić s Fakultete za veterinarsko medicino Univerze v Zagrebu.
Cilj EuroLargeCarnivores projekta je izboljšanje soobstoja ljudi in velikih zveri v Evropi s pomočjo komunikacije in čezmejnega sodelovanja. Projekt se sofinancira iz sredstev EU LIFE v višini 3.613.823 EUR, skupna vrednost projekta pa je 6.058.902 EUR. Štiriletni projekt skupnega dela in izmenjave znanja med deležniki se bo izvajal v 17 evropskih državah in petih geografskih regijah: Iberijske, Alpske, Karpatske, Srednje Evrope ter Finske in Skandinavije. V Sloveniji in na Hrvaškem delamo na naših populacijah velikih zveri – risa, volka in medveda. Glavni cilj projekta LIFE Lynx je preprečiti izumrtje populacije risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah, kar se bo v prvi vrsti skušalo doseči z naselitvijo 14 risov iz Slovaške in Romunije na Hrvaškem in v Sloveniji. Uspešnost naselitve se bo spremljalo z znanstvenimi raziskavami, ki bodo vključevale spremljanje naseljenih živali in njihovih potomcev z avtomatskimi foto-kamerami in GPS ovratnicami, ter genetsko in okoljsko analizo. V okviru projekta se bo razvilo tudi rešitve za druge dejavnike, ki ogrožajo populacijo risa, kot sta razdrobljenost habitatov in krivolov. Države, ki sodelujejo v projektu, bodo uskladile in izboljšale upravljanje te ogrožene vrste in bodo pripravile vrsto strateških dokumentov za izboljšanje njihovega stanja. V projektu bodo izvedene tudi številne izobraževalne dejavnosti in promocija sobivanja z velikimi zveri.
Sicer pa, poslanstvo Svetovne organizacije za varstvo narave je ustaviti uničevanje Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo, ohranjajo svetovno biotsko raznovrstnost, zagotavljajo trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov ter spodbujajo zmanjševanje onesnaževanja in potratne porabe naravnih virov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Ris – majhna mačka velike vrednosti