Ris – majhna mačka velike vrednosti
Letošnji mednarodni dan divjadi je bil posvečen velikim in malim mačkam, torej tudi risu, ki je dragocen simbol naše naravne dediščine, katerega izumrtje moramo preprečiti
Minulo soboto 3. marca, smo obeleževali mednarodni dan divjih oz. prosto živečih živali pod okriljem Združenih narodov, ki je bil letos posvečen velikim mačkam pod sloganom Velike mačke: ogroženi plenilci. Velike mačke so simbol ohranjene narave in skrbijo za ravnovesje vrst v naših ekosistemih, a se danes mnoge soočajo s številnimi pritiski in celo izumrtjem. In kakor je lev simbol Afrike, je ris dragocen simbol naše naravne dediščine. Prisotnost risa pozitivno vpliva na celoten ekosistem, zato je njegov obstanek v dinarski regiji zelo pomemben. Zato Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) Adria v Sloveniji in na Hrvaškem sodeluje v dveh mednarodnih projektih, katerih namen je zagotoviti rešitve za grožnje, ki ogrožajo preživetje risa.
„Ris živi skrivnostno življenje, zato je zbiranje znanstvenih informacij, ki omogočajo njegovo učinkovito upravljanje, velik izziv. Zavedamo se, da so lovci pomemben partner pri spremljanju populacije risa, in upamo, da bo skozi naš štiriletni projekt prišlo do izboljšanja sodelovanja in dolgoročne ohranitve te izjemne vrste velikih mačk na območju Dinaridov," je poudarila Irma Popović Dujmović iz WWF Adria. Izboljšanje sožitja med človekom in velikimi zvermi v Evropi, je cilj novega mednarodnega projekta LIFE EuroLargeCarnivores, ki se izvaja v 17 evropskih državah, WWF Adria pa ga izvaja na Hrvaškem in v Sloveniji.
Skozi projektne aktivnosti se bo izboljšala komunikacija z vsemi interesnimi skupinami, ki vplivajo na upravljanje z velikimi zvermi ter tako zagotoviti temelje za dolgoročno stabilno populacijo. Hkrati Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu skupaj s partnerji izvaja projekt LIFE Lynx v okviru katerega se bo na Hrvaškem in v Sloveniji znova naselilo risa iz Karpatov, da se ustavi parjenje med sorodniki, ki najbolj ogroža preživetje risa pri nas. Slovenski partnerji v projektu LIFE Lynx so: Zavod za gozdove - vodilni partner v Sloveniji, Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. „Edino upanje za rešitev risa na našem področju je obogatitev genskega materiala s ponovnim naseljevanjem novih osebkov. Celotna projektna ekipa je izredno vesela, da bomo ustavili izumiranje risa in ohranili biotsko raznovrstnost dinarskih gozdov," je zaključil Prof. Tomislav Gomerčić s Fakultete za veterinarsko medicino Univerze v Zagrebu.
Cilj EuroLargeCarnivores projekta je izboljšanje soobstoja ljudi in velikih zveri v Evropi s pomočjo komunikacije in čezmejnega sodelovanja. Projekt se sofinancira iz sredstev EU LIFE v višini 3.613.823 EUR, skupna vrednost projekta pa je 6.058.902 EUR. Štiriletni projekt skupnega dela in izmenjave znanja med deležniki se bo izvajal v 17 evropskih državah in petih geografskih regijah: Iberijske, Alpske, Karpatske, Srednje Evrope ter Finske in Skandinavije. V Sloveniji in na Hrvaškem delamo na naših populacijah velikih zveri – risa, volka in medveda. Glavni cilj projekta LIFE Lynx je preprečiti izumrtje populacije risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah, kar se bo v prvi vrsti skušalo doseči z naselitvijo 14 risov iz Slovaške in Romunije na Hrvaškem in v Sloveniji. Uspešnost naselitve se bo spremljalo z znanstvenimi raziskavami, ki bodo vključevale spremljanje naseljenih živali in njihovih potomcev z avtomatskimi foto-kamerami in GPS ovratnicami, ter genetsko in okoljsko analizo. V okviru projekta se bo razvilo tudi rešitve za druge dejavnike, ki ogrožajo populacijo risa, kot sta razdrobljenost habitatov in krivolov. Države, ki sodelujejo v projektu, bodo uskladile in izboljšale upravljanje te ogrožene vrste in bodo pripravile vrsto strateških dokumentov za izboljšanje njihovega stanja. V projektu bodo izvedene tudi številne izobraževalne dejavnosti in promocija sobivanja z velikimi zveri.
Sicer pa, poslanstvo Svetovne organizacije za varstvo narave je ustaviti uničevanje Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo, ohranjajo svetovno biotsko raznovrstnost, zagotavljajo trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov ter spodbujajo zmanjševanje onesnaževanja in potratne porabe naravnih virov.