Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož

 

Pred radgonsko klavnico Panvita MIR so mirno protestirali borci za pravice živali, ki so proti mučenju in zakolu živali, proti prehranjevanju z mesom...

Živali PanvitaPodobno, kot že pred tem v Celju (Celjske mesnine), Mariboru (TMI Košaki) in še kje, kjer imajo klavnice za rejene živali, so se veganski aktivistke in aktivisti zbrali na mirnem shodu pred klavnico Mesne industrije Radgona, Panvita – MIR, v Gornji Radgoni. Bili so priča raztovarjanju, kot pravijo, teh „čutečih bitij, njihovim krikom, ko niso želeli s tovornjaka, saj živali čutijo, da jih čaka klanje, ki je v družbi dojemano kot nekaj normalnega", poudarjajo prisotni aktivisti, ki dodajajo, da so se v Gornji Radgoni zbrali že ob treh zjutraj, ko še večina ljudi spi.

„Takrat so v klavnico začeli voziti prašiče in pujse, ki so vsakodnevno nasilno umorjeni, saj ljudje še vedno mislimo, da so naše razvade pomembnejše od življenja drugega bitja", pripovedujejo v Celje Animal Save, ki so pripravili vigil v Gornji Radgoni, in pojasnjujejo, zakaj proteste začenjajo tako zgodaj: „Navadno živali za zakol v klavnico pripeljejo že zelo zgodaj zjutraj ali pa celo ponoči. Saj veste, daleč od oči ..." Pričakovanja protestnikov, ki so vsi zaposleni ali pa še študirajo, in ne živijo od podpore staršev ali socialnega, kot jim včasih očitajo, da nimajo kaj početi, seveda niso nadrealistična, kajti kot pravijo, se zavedajo, da s shodom ne bodo dosegli zaprtja klavnice.
„Tukaj stojimo za živali in če kaj povemo, da to počnemo v imenu teh živih bitij, ki vse čutijo le povedati ne vedo. S svojo prisotnostjo pred klavnicami želimo pokazati, da življenja živali ne bodo ugasnila neopaženo. Hočemo pokazati, da jih vidimo. S svojim delovanjem želimo osvetliti problematiko uporabe in izkoriščanja živali, saj smo prisotni na samem kraju, kjer se krivica dogaja. S tem želimo problematizirati klanje in uporabo živali", še pravi Maja Kralj iz ekipe Animal Save Slovenija. Organizatorji se zavedajo, da je mučenje in ubijanje rejnih živali po vsem svetu - realnost, ki je ljudem namerno zakrita. Zato jim skušajo približati zgodbe posameznih živali, ki „jih vidimo pred klavnico ter jim te živali predstaviti kot čuteče posameznice in posameznike v želji, da bi ljudje prenehali podpirati njihovo nepotrebno izkoriščanje. Apeliramo na prenehanje uporabe živali in smo usmerjeni v čas, ko bo zasužnjevanje živali nekaj nezaslišanega".
Med udeleženci protesta v Gornji Radgoni smo sicer tudi slišali, da je kljub dostopnosti do informacij „veliko ljudi šokiranih, ko vidijo posnetke zasužnjenih živali v mesni, mlečni, jajčni, farmacevtski, zabavni, modni industriji in drugod. Če smo proti izkoriščanju, že razmišljamo vegansko, kar pomeni ravno to, da nasprotujemo vsakršni uporabi in izkoriščevanju živali. Človek, ki prav tako spada med živali, lahko z vegansko prehrano dobi vse, kar njegovo telo potrebuje". Zato skušajo s protesti spremeniti mnenje vsaj posameznikov, žal pa njihove aktivnosti v nekoliko odročni industrijski coni v Gornji Radgoni ni videlo in doživelo. Nekaj ljudi pa je vseeno videlo številne žalostne transparente in plakate, na katerih niso manjkale podobe mučenih in ubitih živali, zraven so tudi različne parole, ki naj bi čim več ljudi odvrnile od uživanja mesa in drugih živalskih proizvodov. Aktivisti so tudi povedali, da s svojimi protestom ne kritizirajo delavcev klavnice, ki le opravljajo svoje delo, ampak opozarjajo na problematiko zlorabe živali. Protestniki se živalim približajo, jih pobožajo in fotografirajo. „Javnosti želimo pokazati obraze živali, ki jih peljejo v zakol. Ljudje lahko tako spoznajo, da se za njihovim zrezkom skrivajo nekoč žive oči," še pojasnjujejo protestniki, ki mirni shod organizirajo vsak mesec. Cilj aktivistov je, da bi podporniki gibanja stali pred vsako klavnico v Sloveniji, enkrat pa tudi pred vsako klavnico na svetu...
Kaj je vigil?
Vigil je, ko se enako miselni posamezniki zberejo pred klavnico, da so priča nedolžnim živalim, ki jih ubijajo za prehrano ljudi. „Smo mirni, živalim damo ljubezen in sočutje ter dokumentiramo grozljivo krivico, ki se jim dogaja. Živalska industrija uspeva na tajnosti. Skozi pričevanje preusmerimo pozornost na grozljivo resnico, da bi povečali ozaveščenost javnosti in pomagali prekiniti neresnico. Biti del tem dogodkom ima močan vpliv na naš odnos in delovanje do teh čutečih bitij. Biti priča in čutiti njihovo trpljenje, jih videti kot edinstvena in čuteča bitja, bo okrepilo našo odločnost, da končamo to krutost".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož