Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož

 

Pred radgonsko klavnico Panvita MIR so mirno protestirali borci za pravice živali, ki so proti mučenju in zakolu živali, proti prehranjevanju z mesom...

Živali PanvitaPodobno, kot že pred tem v Celju (Celjske mesnine), Mariboru (TMI Košaki) in še kje, kjer imajo klavnice za rejene živali, so se veganski aktivistke in aktivisti zbrali na mirnem shodu pred klavnico Mesne industrije Radgona, Panvita – MIR, v Gornji Radgoni. Bili so priča raztovarjanju, kot pravijo, teh „čutečih bitij, njihovim krikom, ko niso želeli s tovornjaka, saj živali čutijo, da jih čaka klanje, ki je v družbi dojemano kot nekaj normalnega", poudarjajo prisotni aktivisti, ki dodajajo, da so se v Gornji Radgoni zbrali že ob treh zjutraj, ko še večina ljudi spi.

„Takrat so v klavnico začeli voziti prašiče in pujse, ki so vsakodnevno nasilno umorjeni, saj ljudje še vedno mislimo, da so naše razvade pomembnejše od življenja drugega bitja", pripovedujejo v Celje Animal Save, ki so pripravili vigil v Gornji Radgoni, in pojasnjujejo, zakaj proteste začenjajo tako zgodaj: „Navadno živali za zakol v klavnico pripeljejo že zelo zgodaj zjutraj ali pa celo ponoči. Saj veste, daleč od oči ..." Pričakovanja protestnikov, ki so vsi zaposleni ali pa še študirajo, in ne živijo od podpore staršev ali socialnega, kot jim včasih očitajo, da nimajo kaj početi, seveda niso nadrealistična, kajti kot pravijo, se zavedajo, da s shodom ne bodo dosegli zaprtja klavnice.
„Tukaj stojimo za živali in če kaj povemo, da to počnemo v imenu teh živih bitij, ki vse čutijo le povedati ne vedo. S svojo prisotnostjo pred klavnicami želimo pokazati, da življenja živali ne bodo ugasnila neopaženo. Hočemo pokazati, da jih vidimo. S svojim delovanjem želimo osvetliti problematiko uporabe in izkoriščanja živali, saj smo prisotni na samem kraju, kjer se krivica dogaja. S tem želimo problematizirati klanje in uporabo živali", še pravi Maja Kralj iz ekipe Animal Save Slovenija. Organizatorji se zavedajo, da je mučenje in ubijanje rejnih živali po vsem svetu - realnost, ki je ljudem namerno zakrita. Zato jim skušajo približati zgodbe posameznih živali, ki „jih vidimo pred klavnico ter jim te živali predstaviti kot čuteče posameznice in posameznike v želji, da bi ljudje prenehali podpirati njihovo nepotrebno izkoriščanje. Apeliramo na prenehanje uporabe živali in smo usmerjeni v čas, ko bo zasužnjevanje živali nekaj nezaslišanega".
Med udeleženci protesta v Gornji Radgoni smo sicer tudi slišali, da je kljub dostopnosti do informacij „veliko ljudi šokiranih, ko vidijo posnetke zasužnjenih živali v mesni, mlečni, jajčni, farmacevtski, zabavni, modni industriji in drugod. Če smo proti izkoriščanju, že razmišljamo vegansko, kar pomeni ravno to, da nasprotujemo vsakršni uporabi in izkoriščevanju živali. Človek, ki prav tako spada med živali, lahko z vegansko prehrano dobi vse, kar njegovo telo potrebuje". Zato skušajo s protesti spremeniti mnenje vsaj posameznikov, žal pa njihove aktivnosti v nekoliko odročni industrijski coni v Gornji Radgoni ni videlo in doživelo. Nekaj ljudi pa je vseeno videlo številne žalostne transparente in plakate, na katerih niso manjkale podobe mučenih in ubitih živali, zraven so tudi različne parole, ki naj bi čim več ljudi odvrnile od uživanja mesa in drugih živalskih proizvodov. Aktivisti so tudi povedali, da s svojimi protestom ne kritizirajo delavcev klavnice, ki le opravljajo svoje delo, ampak opozarjajo na problematiko zlorabe živali. Protestniki se živalim približajo, jih pobožajo in fotografirajo. „Javnosti želimo pokazati obraze živali, ki jih peljejo v zakol. Ljudje lahko tako spoznajo, da se za njihovim zrezkom skrivajo nekoč žive oči," še pojasnjujejo protestniki, ki mirni shod organizirajo vsak mesec. Cilj aktivistov je, da bi podporniki gibanja stali pred vsako klavnico v Sloveniji, enkrat pa tudi pred vsako klavnico na svetu...
Kaj je vigil?
Vigil je, ko se enako miselni posamezniki zberejo pred klavnico, da so priča nedolžnim živalim, ki jih ubijajo za prehrano ljudi. „Smo mirni, živalim damo ljubezen in sočutje ter dokumentiramo grozljivo krivico, ki se jim dogaja. Živalska industrija uspeva na tajnosti. Skozi pričevanje preusmerimo pozornost na grozljivo resnico, da bi povečali ozaveščenost javnosti in pomagali prekiniti neresnico. Biti del tem dogodkom ima močan vpliv na naš odnos in delovanje do teh čutečih bitij. Biti priča in čutiti njihovo trpljenje, jih videti kot edinstvena in čuteča bitja, bo okrepilo našo odločnost, da končamo to krutost".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož