Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož

 

Pred radgonsko klavnico Panvita MIR so mirno protestirali borci za pravice živali, ki so proti mučenju in zakolu živali, proti prehranjevanju z mesom...

Živali PanvitaPodobno, kot že pred tem v Celju (Celjske mesnine), Mariboru (TMI Košaki) in še kje, kjer imajo klavnice za rejene živali, so se veganski aktivistke in aktivisti zbrali na mirnem shodu pred klavnico Mesne industrije Radgona, Panvita – MIR, v Gornji Radgoni. Bili so priča raztovarjanju, kot pravijo, teh „čutečih bitij, njihovim krikom, ko niso želeli s tovornjaka, saj živali čutijo, da jih čaka klanje, ki je v družbi dojemano kot nekaj normalnega", poudarjajo prisotni aktivisti, ki dodajajo, da so se v Gornji Radgoni zbrali že ob treh zjutraj, ko še večina ljudi spi.

„Takrat so v klavnico začeli voziti prašiče in pujse, ki so vsakodnevno nasilno umorjeni, saj ljudje še vedno mislimo, da so naše razvade pomembnejše od življenja drugega bitja", pripovedujejo v Celje Animal Save, ki so pripravili vigil v Gornji Radgoni, in pojasnjujejo, zakaj proteste začenjajo tako zgodaj: „Navadno živali za zakol v klavnico pripeljejo že zelo zgodaj zjutraj ali pa celo ponoči. Saj veste, daleč od oči ..." Pričakovanja protestnikov, ki so vsi zaposleni ali pa še študirajo, in ne živijo od podpore staršev ali socialnega, kot jim včasih očitajo, da nimajo kaj početi, seveda niso nadrealistična, kajti kot pravijo, se zavedajo, da s shodom ne bodo dosegli zaprtja klavnice.
„Tukaj stojimo za živali in če kaj povemo, da to počnemo v imenu teh živih bitij, ki vse čutijo le povedati ne vedo. S svojo prisotnostjo pred klavnicami želimo pokazati, da življenja živali ne bodo ugasnila neopaženo. Hočemo pokazati, da jih vidimo. S svojim delovanjem želimo osvetliti problematiko uporabe in izkoriščanja živali, saj smo prisotni na samem kraju, kjer se krivica dogaja. S tem želimo problematizirati klanje in uporabo živali", še pravi Maja Kralj iz ekipe Animal Save Slovenija. Organizatorji se zavedajo, da je mučenje in ubijanje rejnih živali po vsem svetu - realnost, ki je ljudem namerno zakrita. Zato jim skušajo približati zgodbe posameznih živali, ki „jih vidimo pred klavnico ter jim te živali predstaviti kot čuteče posameznice in posameznike v želji, da bi ljudje prenehali podpirati njihovo nepotrebno izkoriščanje. Apeliramo na prenehanje uporabe živali in smo usmerjeni v čas, ko bo zasužnjevanje živali nekaj nezaslišanega".
Med udeleženci protesta v Gornji Radgoni smo sicer tudi slišali, da je kljub dostopnosti do informacij „veliko ljudi šokiranih, ko vidijo posnetke zasužnjenih živali v mesni, mlečni, jajčni, farmacevtski, zabavni, modni industriji in drugod. Če smo proti izkoriščanju, že razmišljamo vegansko, kar pomeni ravno to, da nasprotujemo vsakršni uporabi in izkoriščevanju živali. Človek, ki prav tako spada med živali, lahko z vegansko prehrano dobi vse, kar njegovo telo potrebuje". Zato skušajo s protesti spremeniti mnenje vsaj posameznikov, žal pa njihove aktivnosti v nekoliko odročni industrijski coni v Gornji Radgoni ni videlo in doživelo. Nekaj ljudi pa je vseeno videlo številne žalostne transparente in plakate, na katerih niso manjkale podobe mučenih in ubitih živali, zraven so tudi različne parole, ki naj bi čim več ljudi odvrnile od uživanja mesa in drugih živalskih proizvodov. Aktivisti so tudi povedali, da s svojimi protestom ne kritizirajo delavcev klavnice, ki le opravljajo svoje delo, ampak opozarjajo na problematiko zlorabe živali. Protestniki se živalim približajo, jih pobožajo in fotografirajo. „Javnosti želimo pokazati obraze živali, ki jih peljejo v zakol. Ljudje lahko tako spoznajo, da se za njihovim zrezkom skrivajo nekoč žive oči," še pojasnjujejo protestniki, ki mirni shod organizirajo vsak mesec. Cilj aktivistov je, da bi podporniki gibanja stali pred vsako klavnico v Sloveniji, enkrat pa tudi pred vsako klavnico na svetu...
Kaj je vigil?
Vigil je, ko se enako miselni posamezniki zberejo pred klavnico, da so priča nedolžnim živalim, ki jih ubijajo za prehrano ljudi. „Smo mirni, živalim damo ljubezen in sočutje ter dokumentiramo grozljivo krivico, ki se jim dogaja. Živalska industrija uspeva na tajnosti. Skozi pričevanje preusmerimo pozornost na grozljivo resnico, da bi povečali ozaveščenost javnosti in pomagali prekiniti neresnico. Biti del tem dogodkom ima močan vpliv na naš odnos in delovanje do teh čutečih bitij. Biti priča in čutiti njihovo trpljenje, jih videti kot edinstvena in čuteča bitja, bo okrepilo našo odločnost, da končamo to krutost".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož