Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož

 

Pred radgonsko klavnico Panvita MIR so mirno protestirali borci za pravice živali, ki so proti mučenju in zakolu živali, proti prehranjevanju z mesom...

Živali PanvitaPodobno, kot že pred tem v Celju (Celjske mesnine), Mariboru (TMI Košaki) in še kje, kjer imajo klavnice za rejene živali, so se veganski aktivistke in aktivisti zbrali na mirnem shodu pred klavnico Mesne industrije Radgona, Panvita – MIR, v Gornji Radgoni. Bili so priča raztovarjanju, kot pravijo, teh „čutečih bitij, njihovim krikom, ko niso želeli s tovornjaka, saj živali čutijo, da jih čaka klanje, ki je v družbi dojemano kot nekaj normalnega", poudarjajo prisotni aktivisti, ki dodajajo, da so se v Gornji Radgoni zbrali že ob treh zjutraj, ko še večina ljudi spi.

„Takrat so v klavnico začeli voziti prašiče in pujse, ki so vsakodnevno nasilno umorjeni, saj ljudje še vedno mislimo, da so naše razvade pomembnejše od življenja drugega bitja", pripovedujejo v Celje Animal Save, ki so pripravili vigil v Gornji Radgoni, in pojasnjujejo, zakaj proteste začenjajo tako zgodaj: „Navadno živali za zakol v klavnico pripeljejo že zelo zgodaj zjutraj ali pa celo ponoči. Saj veste, daleč od oči ..." Pričakovanja protestnikov, ki so vsi zaposleni ali pa še študirajo, in ne živijo od podpore staršev ali socialnega, kot jim včasih očitajo, da nimajo kaj početi, seveda niso nadrealistična, kajti kot pravijo, se zavedajo, da s shodom ne bodo dosegli zaprtja klavnice.
„Tukaj stojimo za živali in če kaj povemo, da to počnemo v imenu teh živih bitij, ki vse čutijo le povedati ne vedo. S svojo prisotnostjo pred klavnicami želimo pokazati, da življenja živali ne bodo ugasnila neopaženo. Hočemo pokazati, da jih vidimo. S svojim delovanjem želimo osvetliti problematiko uporabe in izkoriščanja živali, saj smo prisotni na samem kraju, kjer se krivica dogaja. S tem želimo problematizirati klanje in uporabo živali", še pravi Maja Kralj iz ekipe Animal Save Slovenija. Organizatorji se zavedajo, da je mučenje in ubijanje rejnih živali po vsem svetu - realnost, ki je ljudem namerno zakrita. Zato jim skušajo približati zgodbe posameznih živali, ki „jih vidimo pred klavnico ter jim te živali predstaviti kot čuteče posameznice in posameznike v želji, da bi ljudje prenehali podpirati njihovo nepotrebno izkoriščanje. Apeliramo na prenehanje uporabe živali in smo usmerjeni v čas, ko bo zasužnjevanje živali nekaj nezaslišanega".
Med udeleženci protesta v Gornji Radgoni smo sicer tudi slišali, da je kljub dostopnosti do informacij „veliko ljudi šokiranih, ko vidijo posnetke zasužnjenih živali v mesni, mlečni, jajčni, farmacevtski, zabavni, modni industriji in drugod. Če smo proti izkoriščanju, že razmišljamo vegansko, kar pomeni ravno to, da nasprotujemo vsakršni uporabi in izkoriščevanju živali. Človek, ki prav tako spada med živali, lahko z vegansko prehrano dobi vse, kar njegovo telo potrebuje". Zato skušajo s protesti spremeniti mnenje vsaj posameznikov, žal pa njihove aktivnosti v nekoliko odročni industrijski coni v Gornji Radgoni ni videlo in doživelo. Nekaj ljudi pa je vseeno videlo številne žalostne transparente in plakate, na katerih niso manjkale podobe mučenih in ubitih živali, zraven so tudi različne parole, ki naj bi čim več ljudi odvrnile od uživanja mesa in drugih živalskih proizvodov. Aktivisti so tudi povedali, da s svojimi protestom ne kritizirajo delavcev klavnice, ki le opravljajo svoje delo, ampak opozarjajo na problematiko zlorabe živali. Protestniki se živalim približajo, jih pobožajo in fotografirajo. „Javnosti želimo pokazati obraze živali, ki jih peljejo v zakol. Ljudje lahko tako spoznajo, da se za njihovim zrezkom skrivajo nekoč žive oči," še pojasnjujejo protestniki, ki mirni shod organizirajo vsak mesec. Cilj aktivistov je, da bi podporniki gibanja stali pred vsako klavnico v Sloveniji, enkrat pa tudi pred vsako klavnico na svetu...
Kaj je vigil?
Vigil je, ko se enako miselni posamezniki zberejo pred klavnico, da so priča nedolžnim živalim, ki jih ubijajo za prehrano ljudi. „Smo mirni, živalim damo ljubezen in sočutje ter dokumentiramo grozljivo krivico, ki se jim dogaja. Živalska industrija uspeva na tajnosti. Skozi pričevanje preusmerimo pozornost na grozljivo resnico, da bi povečali ozaveščenost javnosti in pomagali prekiniti neresnico. Biti del tem dogodkom ima močan vpliv na naš odnos in delovanje do teh čutečih bitij. Biti priča in čutiti njihovo trpljenje, jih videti kot edinstvena in čuteča bitja, bo okrepilo našo odločnost, da končamo to krutost".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali Govorijo z jezikom živali, ki gre pod nož