Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Lutvercih so pripravili razstavo perutnine, zajčkov, na ogled pa tudi pitoni

( 1 Ocena ) 

Sternišovi in sosedje ne potrebujejo budilke

Razstava malih živaliLani novembra je na radgonskem območju bilo ustanovljeno Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Gornja Radgona, ki ima sedež na Aženskem Vrhu 15, in katerega predsednica je Andrejka Serdt. Eden izmed članov z največ živali je gotovo Viktor Sterniša iz Lutvercev 74 v Apaški dolini, ki je skupaj s partnerko Polono Potočnik minulo soboto pripravil svojo prvo razstavo, na kateri je skupaj s še enim članom omenjenega društva pripravil razstavo pasemskih kokoši, zajčkov in plazilcev; s slednjimi, šlo je za mladiče kraljevega pitona, se je predstavil Gal Pušnik iz Spodnjega Konjišča. Da se je Sterniša pravilno odločil za razstavo malih živali je potrdilo tudi dejstvo, da so si jo prišli ogledat prav vsi sosedje, skupaj jih je bilo skoraj 300, torej le nekoliko manj kot vas Lutverci premore prebivalcev. Vsi, ne le otroci, so si z veseljem ogledali razstavljeno perutnino, kjer so prevladovale kokoši, bilo je tudi nekaj prepelic, dva zajca in omenjeni pitoni.

„Vesel sem, da so tudi sosedje lepo sprejeli našo idejo o razstavi. Prav njim sem želel predstaviti svojo perutnino, brez katere sedaj več ne bi mogli živeti. Začeli smo z malim številom, sedaj pa je že več kot 100 različnih kokoši in druge perutnine, saj je sedaj že veliko mladine, kajti večina se je zvalila že februarja in marca", nam je povedal gospodar Viktor, ki dodaja, da, odkar imajo kokoške, pravzaprav peteline, sploh ne potrebujejo budilke, pa ne samo njihova družina, temveč tudi nekateri bližji sosedje, ki pa se nič ne jezijo, da kateri izmed petelinov začnejo s svojo glasbo že okoli četrte ure zjutraj.
Viktor Sterniša nam je tudi razložil, da je v njegovem "kürečjaku" kar nekaj različnih pasem, v ospredju pa so: Svilenke, kolumbijske Brahme, Pavlovske kokoši, Zlati fenix, Viandote, Italijanke, Aurokane ipd. Zanj so nekaj posebnega Pavlovska (ruska) kokoš, ki je redkost v Sloveniji in je odporna na mraz in zimo. Gostitelj nam je predstavil tudi nekatere svoje druge kure. Tako so svilnato kokoš ali svilenko križali z več azijskimi pritlikavimi pasmami, da so v začetku 20. stoletja dobili kokoš, ki jo poznamo dandanes, pravzaprav sploh ni videti kot kokoš, spominja bolj na pernato žogo, saj na prvi pogled skorajda ne bi mogli oceniti, kje ima glavo in kje ima rep. Njena prikupnost se je do danes samo povečevala, in se je ustalila tudi na naših tleh. Za takšno povpraševanje in zanimanje pa imamo več razlag: Prva je nedvomno njena prikupnost in nenavadnost. Sledi ji kopica karakternih lastnosti, mimo katerih preprosto ne moremo iti - kljub temu, da so njena jajca majhna, je ta pasma kokoši pridna nesnica, znese okoli 110 jajc/leto. Je zelo mirnega značaja in ni nagnjena k prekomerni hoji, zato jo bomo zlahka obvladovali. Pasma je idealna za popestritev vašega domačega vrta in okolice, zaradi svoje velikosti ne potrebuje prav veliko prostora. Njena barva je bela, črna, modra, samonikla, rumena, jerebičasta, srebrno-siva in rdeča. Teža je 600 g (petelin) in 500 g (kokoš), namen reje so jajca belo rožnate barve, in tudi okras.
Kokoši Marans so pasma, ki seže v leto 1895, iz francoskega mesta Maran, po katerem ima pasma tudi ime. Ker se mesto nahaja na območju s slabimi vremenskimi razmerami, imajo piščanci Marans pasme dobro odpornost na slabe pogoje. Maran kokoši so izjemno lepe ptice. Imajo različne barve od črno-tan na baker v srebrni in beli barvi. Najpogostejši predstavniki Marans piščancev so črne in bakrene barve. Piščanci te pasme imajo perje popolnoma črno z zlato verižico okoli vratu. Petelini so svetlo zlati s pikami na prsih, perje odzadaj je rdečkasto obarvano. Rep je črn z modrim odtenkom. Slednji je zelo cenjen med rejci kot ptica. Najbolj priljubljena barva perja je še vedno pšenična. Petelini so s svetlo zlatim perjem na vratu in prsih. Samice so prijetno rumeno ali zlato-rdeče barve, včasih tudi rjave. Letno lahko znesejo okoli 150 jajc, ki so zelo velika – 65 do 70 gramov, njihov okus pa je izjemen.
Plemenska Australorp kokoš izvira iz Avstralije v 20-ih letih 19. stoletja. Rejci naj bi dobili piščanca z lastnostmi visoke nesnosti jajc in odličnega mesa. Najprej Australorp ni bila znana in je bila poznana samo v ZDA in Avstraliji. Kmalu so postavili rekord pri proizvodnji jajc, v povprečju 309 jajc na kokoš brez uporabe umetnih svetlobnih in krmnih dodatkov. Kasneje so Evropejci izpopolnili pasmo, posledično pa se je povprečna teža piščanca zmanjšala za približno kilogram. Kokoši te pasme imajo uravnotežen značaj. Trup ima tržno vrednost zaradi dejstva, da je koža na piščancih bela, kljub črnemu perju. Osnova prehrana odraslih piščancev so: žita, koren-gomolji, meso in kostna moka, zelenice, zelenjava, otrobi, kvas...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Male živali V Lutvercih so pripravili razstavo perutnine, zajčkov, na ogled pa tudi pitoni