Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Namizni tenis/ Bojan Tokič bo OI začel v drugem krogu

 

Najprej Gruzijec ali Argentinec, nato Singapurec...            

Bojan TokičLondon – Če bo vse po načrtih bi se najboljši slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič (36. na ITTF lestvici) na OI v Londonu moral uvrstiti boljše kot pred štirimi leti v Pekingu, ko je prišel med 32 najboljših. Na olimpijskem namiznoteniškem turnirju v Londonu, kjer so že opravili žreb v ekipnem in posamičnem delu tekmovanja, bo namreč edini slovenski predstavnik Tokič nastope začel v drugem krogu.

Žreb mu je za tekmeca namenil zmagovalca dvoboja prvega kroga med Gruzijcem Surajujem Sako (319.) in Argentincem kitajskega rodu Songom Liujem (120.). Za pričakovati je, da bo slavil slednji, in če bo Tokič v dvoboju 2. kroga uspešen, ga v tretjem nato čaka Singapurec Ning Gao, trenutno 15. igralec na svetu, in zmagovalec iger Commonweltha 2007, ki je na zadnjih OI na Kitajskem obtičal prav v tretjem krogu. To bo sicer zelo težka ovira za našega igralca, ki pa je tudi premagljiva, saj je Bojan doslej premagoval še višje uvrščene igralce ter tudi olimpijske prvake.

Ob tem se je Tokiču tokrat izpolnila predolimpijska želja, da ne bi takoj naletel na kitajskega tekmeca, kot je bilo leta 2008 v Pekingu, ko je prišel med 32 najboljših. Takrat je za tekmeca dobil Kitajca Ma Lina in je proti poznejšemu olimpijskemu prvaku izpadel. Po novih pravilih lahko v posamični konkurenci na OI državo zastopata največ dva tekmovalca; aktualni prvak Ma Lin (6.) tako sploh ni prišel v kitajsko ekipo, saj bosta namiznoteniško velesilo zastopala le Zhang Jike (1.) in Wang Hao (4.), ki sta tudi prva nosilca in favorita olimpijskega namiznoteniškega turnirja. Eno najmočnejših nekitajskih orožij na igrah bo Nemec Timo Boll (7.), ki se je v začetnem delu turnirja prav tako izognil Kitajcem in bo za začetek igral s Tangom Pengom (32.) iz Hongkonga, kar pomeni, da ima težji žreb kot naš Bojan. Žreb se je mimogrede poigral tudi z obema reprezentancama Koreje, saj bodo v moški ekipni konkurenci igralci s severnega in južnega dela polotoka tekmeci že v prvem krogu..

„V vsakem dvoboju bo za napredovanje potrebna vrhunska igra, veliko bo odvisno od počutja, kančka sreče in še česa. In tudi od telesne pripravljenosti. Prav zaradi tega ničesar ne prepuščam naključju“, pravi Tokič, ki je s profesorjem na fakulteti za šport dr. Miranom Kondričem, ki že vrsto let skrbi za njegovo telesno pripravljenost, delal predvsem na Pohorju, nato na Dunaju in v nemškem Rottenburgu. „Če sem bil v Pekingu zadovoljen z uvrstitvijo med 32 najboljših - v drugem krogu sem izgubil proti poznejšemu olimpijskemu zmagovalcu Ma Linu in mu kot edini Neazijec odvzel niz -, želim v Londonu ta dosežek nadgraditi. Na to, kako uspešen bom, bo vplivalo veliko dejavnikov. Verjamem, da lahko premagam prvo oviro in se uvrstim med 32, potem pa... Na pomembnih tekmovanjih sem največkrat izgubil z igralci z vrha IIF lestvice, upam, da bo tokrat drugače. V Londonu bom razmišljal zgolj o igri in rezultatu“.

Bojan je sposoben...

Bojan Tokič - pripraveEdini slovenski namiznoteniški igralec, ki se v zadnjih nekaj letih enakovredno kosa z najboljšimi na svetu v tej športni panogi Bojan Tokič je gotovo sposoben za velike rezultate. Največji dosežki 31. januarja 1981 v Jajcu rojenega in od decembra 1992 v Sloveniji živečega namiznoteniškega igralca, so povezani z nastopi na evropskih prvenstvih, s katerih se je vrnil s tremi kolajnami bronastega sijaja. Prvo je osvojil leta 2009 v Stuttgartu v dvojicah s soigralcem Srbom Aleksandrom Karakaševićem, drugo in tretjo pa leta 2011 v Gdansku, ko je v dvojicah s Karakaševićem ponovil dosežek iz Stuttgarta, poleg tega je dobil bron še v posamični konkurenci. Tokič si je prvi nastop na olimpijskih igrah priigral leta 2008. Kot novinec je v Pekingu z eno zmago, s katero se je uvrstil med 32 najboljših, v celoti izpolnil svoja pričakovanja. Olimpijske igre v Londonu - nastop na njih si je priigral maja lani na svetovnem prvenstvu v Rotterdamu - so zanj novi izziv, olimpijski turnir vidi kot priložnost za dokazovanje, za potrditev, da sodi v svetovni namiznoteniški vrh. Po lanskem oktobrskem evropskem prvenstvu Tokič ni veliko nastopal na turnirjih, zato je zdrsnil na svetovni ITTF lestvici. Novembra 2011 je bil na 25. mestu, kar je bila njegova najvišja uvrstitev v karieri, sedaj je na 36. mestu.

„Minulo leto je zaznamovalo nekaj vrhunskih dosežkov. Poleg tega, da sem si priigral nastop na olimpijskih igrah v Londonu in osvojil dve bronasti kolajni na evropskem prvenstvu, sem s 25. mestom dosegel tudi rekordno uvrstitev na lestvici ITTF. Z osvojitvijo bronastih kolajn na prvenstvu stare celine sem bil zelo zadovoljen, kajti po njih me tekmeci še bolj cenijo. V Gdansku sem igral odličen namizni tenis, priložnost, ki se mi je ponudila v posamični konkurenci, sem zagrabil z obema rokama - bron je vrhunec v moji dosedanji karieri. Vedel sem, da se lahko zavihtim zelo visoko, in če v polfinalu ne bi trčil na prvega evropskega igralca, Nemca Tima Bolla, ki sem ga v dosedanjih dvobojih - odigrala sva jih približno deset - premagal le enkrat, bi morda zaigral tudi v finalu“, pravi Tokič, ki nadaljuje: „Posebej sem ponosen na dve zmagi proti olimpijskemu zmagovalcu iz Aten, Južnokorejcu Ryu Seung Minu, saj ni mačji kašelj dvakrat premagati igralca z roba desetih najboljših igralcev na svetu. Take zmage ti dajo novega poleta za trdo delo, dodatno samozavest in prepričanje, da nepremagljivih igralcev ni. V svetu je še nekaj igralcev, ki jih še nisem premagal, predvsem najboljših Kitajcev, a morda mi bo podvig še uspel“.

Sploh pa so redki evropski igralci, ki se lahko pohvalijo z zmagami proti najboljšim Kitajcem, saj jim njihova igra ne ustreza. „Zase lahko trdim, da mi igra kitajskih igralcev leži, zato sem jih nekaj tudi premagal. Ne skrivam, da raje igram poti azijskim igralcem, ki tvorijo svetovni namiznoteniški vrh, kot proti najboljšim evropskim igralcem. Čeprav je oboje zelo težko premagati. S Kitajci mimogrede nikoli nisem treniral. Večkrat sem se dogovarjal s kitajskimi igralci in vodstvom njihove reprezentance z željo, da bi treniral z njimi. Obljube so bile dane, ko pa jih je bilo treba uresničiti, sem vselej dobil negativen odgovor. Kitajci doslej še nobenemu igralcu od drugod niso dovolili, da bi treniral ali se pripravljal z njimi. Pred tekmeci skrivajo svoje znanje in izkušnje. V drugih deželah so, kar zadeva skupne priprave, odprti. Doslej sem treniral z najboljšimi japonskimi, južnokorejskimi, nemškimi in tudi drugimi igralci, kar je bilo zame zelo koristno“.

Po Tokičevem prepričanju Evropa ima nekaj igralcev, ki so konkurenčni najboljšim kitajskim, a jih le redko premagajo. Tudi igralci iz drugih azijskih držav kitajskim igralcem težko pridejo do živega. „Kitajci so začeli kraljevati v svetovnem namiznem tenisu pred petnajstimi leti. So izjemno dobro telesno pripravljeni, psihološko zelo trdni, eksplozivni za mizo, odlikujejo se z izjemno močnimi in natančnimi udarci. Močno me zanima, kakšni so njihovi treningi za izboljšanje telesne pripravljenosti in seveda tudi za mizo. Ne verjamem, da se mi bo ta želja kdaj uresničila. Kitajski igralci imajo izjemno močne in mišičaste noge, evropski pa ne, zakaj je žogica po udarcu kitajskega igralca veliko hitrejša kot po mojem udarcu in še bi lahko omenil kakšno podrobnost, ki prispeva k prevladi kitajskih igralcev. Vprašanj je veliko, odgovore poznajo le na Kitajskem. Kitajci veliko vlagajo v namizni tenis, kot po tekočem traku vzgajajo nove in nove šampione. Imajo množico namiznoteniških središč, v katerih se šestletni otroci ure in ure urijo v tem športu. Iz množice izberejo najboljše in jim omogočijo nadaljnje urjenje, dokler ne osvojijo vseh skrivnosti namiznega tenisa in postanejo uveljavljeni igralci, najprej na Kitajskem, nato pa še v svetu“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Namizni tenis Namizni tenis/ Bojan Tokič bo OI začel v drugem krogu