Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ponosni so na prehojeno pot in dosežke!

 

NTK Olimpija, ob visokem jubileju, pripravil zanimivo srečanje generacij

NTK OlimpijaLjubljana - V dvorani Četrtne skupnosti Rudnik v Ljubljani je ob obeleževanju 50 – letnice Namiznoteniškega kluba (NTK) Olimpija (namizni tenis se v prestolnici sicer igra že 115. leto) potekalo srečanje generacij, kjer so se spomnili prehojene poti in uspehov namiznoteniških legend. V pogovoru z Alojzom Juvancem, ki je bil do novembra 2012 predsednik, in legendo Matijo Krncem, je NTK Olimpija nastal po združitvi NTK Odred in ŽNTK Ljubljana leta 1962. V vsem tem času je bil klub vse do leta 2002 klub najmočnejša namiznoteniška organizacija v Sloveniji. NTK Olimpija je med leti 1962 in 1984 deloval v prostorih Partizana Trnovo (najmlajši), člani in mladinci pa so v letih od 1976 in 1984 trenirali v prostorih NTK Ilirija.

Preselitev v novo dvorano Krim na Galjevici (1984) je omogočila tedaj izredno uspešnemu klubu še boljše delo. Tako je bil NTK Olimpija v letih med 1985 in 1987 najbolj množično namiznoteniško društvo in celo eno izmed najštevilčnejših nasploh v tedanji Jugoslaviji, saj je imel več kot 650 članov. V tistem času je poleg osnovne dejavnosti vključeval še devet pionirskih šol po osnovnih šolah v ljubljanskem bazenu. V tistem času je bilo delo v klubu na vrhuncu, saj je poleg treh profesionalnih trenerjev pri strokovnem delu sodeloval tudi kitajski trener Hsi En Ting. V začetku 90-ih let se je zaradi vse manjših finančnih podpor začelo število članstva manjšati. Najprej je prišlo do ločitve moškega in ženskega dela članske ekipe. Delo z žensko ekipo je v Ljubljani prevzel NTK Ilirija. Usmeritev samo na moški tekmovalni del je omogočila, da so člani dosegli vrsto državnih ekipnih in individualnih naslovov prvakov Slovenije. Leta 2002 je zaradi odhoda vseh članov prvega moštva v druge klube, ki so jim lahko ponudili boljše finančne pogoje, prišlo do tekmovalne krize in moška prva ekipa je izpadla iz I. SNTL, v kateri je prej redno osvajala naslov prvaka. Zaradi odhoda najboljših igralcev se je klub preusmeril na delo z mladimi in se želi z doma vzgojenimi tekmovalci ponovno vključiti med najboljše klube v državi.

NTK Olimpija se ponaša s celo vrsto imen, ki so osvajali naslove prvakov in nastopali za državne reprezentance, kot so: Cirila Pirc, Ivanka Mesec, Breda Kokalj, Irena Mikec, Eva Jeler, Vesna Ojsteršek, Andreja Ojsteršek, Monika Reflak, Tatjana Krsnik, Polona Frelih, Polona Čehovin, Edvard Vecko, Bojan Kern, Ištvan Korpa, Darko Klevišar, Štefan Kovač, Tibor Šimonka, Janez Stare, Miran Savnik, Jernej Zalaznik, Jože Urh, Robert Smrekar, Sašo Ignjatović, Gregor Škafar, Luka Reflak, Saš Lasan, Bojan Tokić, Gregor Komac... Tukaj so tudi trenerji: Tomislav Terečik (kasneje trener francoske državne reprezentance), Anatol Sazonov, Dušan Tigerman (kasneje trener nizozemske državne reprezentance), Franc Usenik, Hsi En Ting, Jože Mikeln, Drago Gabrijelčič, Bojan Pavič, Borut Veren, Bojan Rak ipd. S posebno častjo se članstvo NTK Olimpija spominja Bloudkovega nagrajenca, prehitro umrlega, Dušana Novaka, ki je bil pobudnik organiziranja kluba v okviru AŠD Olimpija in je bil več kot 20 let nadvse uspešen generalni sekretar kluba in NTZS, ter gonilna sila ljubljanskega in slovenskega namiznega tenisa.

Med največje uspehe kluba štejejo, svetovna prvenstva: bronasta kolajna (E. Vecko in I. Korpa), M・chen, 1969 – ekipno, bronasta kolajna (I. Korpa), Nagoya, 1971 – ekipno, bronasta kolajna (J. Zalaznik), New Delhi, 1987 – ekipno; Evropska prvenstva; bronasta medalja (E. Jeler), Praga 1976 – ekipno, srebrna kolajna (I. Korpa), Moskva 1970 – posamezno, srebrna kolajna (I. Korpa, E.Vecko), Moskva 1970 – ekipno, srebrna kolajna (I. Korpa), Rotterdam 1972 – ekipno, zlata kolajna (E. Vecko), Lyon, 1968 - dvojice z A. Stipančićem; Pokal evropskih prvakov; enkrat med štirimi najboljšimi ekipami v Evropi – moškim trikrat med osmimi najboljšimi ekipami v Evropi – moški, enkrat med osmimi najboljšimi ekipami v Evropi – ženske; Državni prvaki: ekipni državni prvaki Jugoslavije, člani; ekipni državni prvaki Jugoslavije, članice; ekipni pokalni prvaki Jugoslavije, člani; prvaki R Slovenije, člani. NTK Olimpija je leta 1971 prejel Bloudkovo nagrado za najuspešnejše društvo...

Namizni tenis se je sicer v Ljubljani začel igrati že leta 1928, ko je inž. Stanko Bloudek iz Prage pripeljal prvo namiznoteniško mizo in jo postavil pred kavarno Evropa v strogem središču mesta. Ljubljanski igralci so se takrat povezovali v NTK Hermes in NTK Ilirija. Med letoma 1946 in 1952 je klub deloval kot NTK Enotnost in je nastopal tudi v jugoslovanski ligi, tekme pa so igrali v kleti nočnega bara Slon. Med letoma 1952 in 1956 se je Enotnost preimenovala v NTK Odred, leta 1962 pa so se ljubljanski klubi Krim, Ljubljana in Odred združili ter se vključili v športno društvo Olimpija. Različne kakovostne skupine so še nekaj časa nastopale s starimi imeni, v sezoni 1962/1963 pa je NTK Olimpija že osvojila svoj prvi naslov državnih ekipnih prvakov v postavi: Edvard Vecko, Primož Grintal, Bojan Kern, Matija Krnc, Cirila Pirc, Tatjana Zrimec in Marija Juvanc – igral se je kombiniran sistem. V naslednjih letih se je začel razcvet namiznega tenisa v Ljubljani in Sloveniji, še posebno po nepozabnem svetovnem prvenstvu SPENT leta 1965 v novozgrajeni hali Tivoli. Samo v prvih desetih letih so igralke in igralci Olimpije osvojili več kot trideset naslovov državnih prvakov v posamičnih kategorijah in osem v ekipnih...

In kakšna je Olimpija danes? Čeprav je delo z najmlajšimi v zadnjih letih nekoliko zastalo zaradi zmanjšanja števila trenerjev, sedanja generacija daje nove upe, saj se je član NTK Olimpije Tim Šfiligoj kot član reprezentance Slovenije iz pravkar končanih mednarodnih mladinskih tekmovanj v Qatarju in Bahreinu vrnil z odličnimi rezultati in kar nekaj medaljami. Nove upe daje tudi novi predsednik kluba Boris Žibert (nekoč tudi sam mladinec v Olimpiji), ki je bil izbran novembra lani in je nov med športnimi funkcionarji. Problem namiznega tenisa v Sloveniji in predvsem v Ljubljani namreč ni samo pomanjkanje interesa mladine za ta šport ampak tudi pomanjkanje ljudi, ki so pripravljeni sodelovati kot funkcionarji v klubih. Žibert si je že uvodoma zadal tri cilje in sicer: povečanje aktivnosti za pridobitev večjega števila mladine v klub, vrnitev moške ekipe v I. SNTL; in povečati angažiranost članov kluba v organih NTZS z namenom, da bi se v NTZS ustvarilo sodobnejše okolje za sodelovanje ekip v I. SNTL, predvsem povečati odmevnost, torej trženje lige.

Poleg številnih igralcev in trenerjev ter omenjenega Dušana Novaka, so pomemben delež pri uspešnem vodenju in organizaciji kluba prispevali tudi predsedniki: Anton Podgorelec, dr. Janez Reflak, dr. Alojz Juvanc (v dveh mandatih), Vid Bevk, Gorazd Cuznar, Iztok Šetina, Tibor Šimonka in Matija Krnc. V klubu so ponosni tudi nad dejstvom, da se je še sedanji najboljši slovenski namiznoteniški reprezentant Bojan Tokič kalil v NTK Olimpija, s katero je dosegel velike uspehe, in je prvi slovenski igralec, ki je nastopil na OI (Peking in London), je dobitnik treh medalj iz EP..., enako je tudi prva slovenska namiznoteniška olimpijka Polona Frelih igrala za Olimpijo...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Namizni tenis Ponosni so na prehojeno pot in dosežke!