V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ponosni so na prehojeno pot in dosežke!

 

NTK Olimpija, ob visokem jubileju, pripravil zanimivo srečanje generacij

NTK OlimpijaLjubljana - V dvorani Četrtne skupnosti Rudnik v Ljubljani je ob obeleževanju 50 – letnice Namiznoteniškega kluba (NTK) Olimpija (namizni tenis se v prestolnici sicer igra že 115. leto) potekalo srečanje generacij, kjer so se spomnili prehojene poti in uspehov namiznoteniških legend. V pogovoru z Alojzom Juvancem, ki je bil do novembra 2012 predsednik, in legendo Matijo Krncem, je NTK Olimpija nastal po združitvi NTK Odred in ŽNTK Ljubljana leta 1962. V vsem tem času je bil klub vse do leta 2002 klub najmočnejša namiznoteniška organizacija v Sloveniji. NTK Olimpija je med leti 1962 in 1984 deloval v prostorih Partizana Trnovo (najmlajši), člani in mladinci pa so v letih od 1976 in 1984 trenirali v prostorih NTK Ilirija.

Preselitev v novo dvorano Krim na Galjevici (1984) je omogočila tedaj izredno uspešnemu klubu še boljše delo. Tako je bil NTK Olimpija v letih med 1985 in 1987 najbolj množično namiznoteniško društvo in celo eno izmed najštevilčnejših nasploh v tedanji Jugoslaviji, saj je imel več kot 650 članov. V tistem času je poleg osnovne dejavnosti vključeval še devet pionirskih šol po osnovnih šolah v ljubljanskem bazenu. V tistem času je bilo delo v klubu na vrhuncu, saj je poleg treh profesionalnih trenerjev pri strokovnem delu sodeloval tudi kitajski trener Hsi En Ting. V začetku 90-ih let se je zaradi vse manjših finančnih podpor začelo število članstva manjšati. Najprej je prišlo do ločitve moškega in ženskega dela članske ekipe. Delo z žensko ekipo je v Ljubljani prevzel NTK Ilirija. Usmeritev samo na moški tekmovalni del je omogočila, da so člani dosegli vrsto državnih ekipnih in individualnih naslovov prvakov Slovenije. Leta 2002 je zaradi odhoda vseh članov prvega moštva v druge klube, ki so jim lahko ponudili boljše finančne pogoje, prišlo do tekmovalne krize in moška prva ekipa je izpadla iz I. SNTL, v kateri je prej redno osvajala naslov prvaka. Zaradi odhoda najboljših igralcev se je klub preusmeril na delo z mladimi in se želi z doma vzgojenimi tekmovalci ponovno vključiti med najboljše klube v državi.

NTK Olimpija se ponaša s celo vrsto imen, ki so osvajali naslove prvakov in nastopali za državne reprezentance, kot so: Cirila Pirc, Ivanka Mesec, Breda Kokalj, Irena Mikec, Eva Jeler, Vesna Ojsteršek, Andreja Ojsteršek, Monika Reflak, Tatjana Krsnik, Polona Frelih, Polona Čehovin, Edvard Vecko, Bojan Kern, Ištvan Korpa, Darko Klevišar, Štefan Kovač, Tibor Šimonka, Janez Stare, Miran Savnik, Jernej Zalaznik, Jože Urh, Robert Smrekar, Sašo Ignjatović, Gregor Škafar, Luka Reflak, Saš Lasan, Bojan Tokić, Gregor Komac... Tukaj so tudi trenerji: Tomislav Terečik (kasneje trener francoske državne reprezentance), Anatol Sazonov, Dušan Tigerman (kasneje trener nizozemske državne reprezentance), Franc Usenik, Hsi En Ting, Jože Mikeln, Drago Gabrijelčič, Bojan Pavič, Borut Veren, Bojan Rak ipd. S posebno častjo se članstvo NTK Olimpija spominja Bloudkovega nagrajenca, prehitro umrlega, Dušana Novaka, ki je bil pobudnik organiziranja kluba v okviru AŠD Olimpija in je bil več kot 20 let nadvse uspešen generalni sekretar kluba in NTZS, ter gonilna sila ljubljanskega in slovenskega namiznega tenisa.

Med največje uspehe kluba štejejo, svetovna prvenstva: bronasta kolajna (E. Vecko in I. Korpa), M・chen, 1969 – ekipno, bronasta kolajna (I. Korpa), Nagoya, 1971 – ekipno, bronasta kolajna (J. Zalaznik), New Delhi, 1987 – ekipno; Evropska prvenstva; bronasta medalja (E. Jeler), Praga 1976 – ekipno, srebrna kolajna (I. Korpa), Moskva 1970 – posamezno, srebrna kolajna (I. Korpa, E.Vecko), Moskva 1970 – ekipno, srebrna kolajna (I. Korpa), Rotterdam 1972 – ekipno, zlata kolajna (E. Vecko), Lyon, 1968 - dvojice z A. Stipančićem; Pokal evropskih prvakov; enkrat med štirimi najboljšimi ekipami v Evropi – moškim trikrat med osmimi najboljšimi ekipami v Evropi – moški, enkrat med osmimi najboljšimi ekipami v Evropi – ženske; Državni prvaki: ekipni državni prvaki Jugoslavije, člani; ekipni državni prvaki Jugoslavije, članice; ekipni pokalni prvaki Jugoslavije, člani; prvaki R Slovenije, člani. NTK Olimpija je leta 1971 prejel Bloudkovo nagrado za najuspešnejše društvo...

Namizni tenis se je sicer v Ljubljani začel igrati že leta 1928, ko je inž. Stanko Bloudek iz Prage pripeljal prvo namiznoteniško mizo in jo postavil pred kavarno Evropa v strogem središču mesta. Ljubljanski igralci so se takrat povezovali v NTK Hermes in NTK Ilirija. Med letoma 1946 in 1952 je klub deloval kot NTK Enotnost in je nastopal tudi v jugoslovanski ligi, tekme pa so igrali v kleti nočnega bara Slon. Med letoma 1952 in 1956 se je Enotnost preimenovala v NTK Odred, leta 1962 pa so se ljubljanski klubi Krim, Ljubljana in Odred združili ter se vključili v športno društvo Olimpija. Različne kakovostne skupine so še nekaj časa nastopale s starimi imeni, v sezoni 1962/1963 pa je NTK Olimpija že osvojila svoj prvi naslov državnih ekipnih prvakov v postavi: Edvard Vecko, Primož Grintal, Bojan Kern, Matija Krnc, Cirila Pirc, Tatjana Zrimec in Marija Juvanc – igral se je kombiniran sistem. V naslednjih letih se je začel razcvet namiznega tenisa v Ljubljani in Sloveniji, še posebno po nepozabnem svetovnem prvenstvu SPENT leta 1965 v novozgrajeni hali Tivoli. Samo v prvih desetih letih so igralke in igralci Olimpije osvojili več kot trideset naslovov državnih prvakov v posamičnih kategorijah in osem v ekipnih...

In kakšna je Olimpija danes? Čeprav je delo z najmlajšimi v zadnjih letih nekoliko zastalo zaradi zmanjšanja števila trenerjev, sedanja generacija daje nove upe, saj se je član NTK Olimpije Tim Šfiligoj kot član reprezentance Slovenije iz pravkar končanih mednarodnih mladinskih tekmovanj v Qatarju in Bahreinu vrnil z odličnimi rezultati in kar nekaj medaljami. Nove upe daje tudi novi predsednik kluba Boris Žibert (nekoč tudi sam mladinec v Olimpiji), ki je bil izbran novembra lani in je nov med športnimi funkcionarji. Problem namiznega tenisa v Sloveniji in predvsem v Ljubljani namreč ni samo pomanjkanje interesa mladine za ta šport ampak tudi pomanjkanje ljudi, ki so pripravljeni sodelovati kot funkcionarji v klubih. Žibert si je že uvodoma zadal tri cilje in sicer: povečanje aktivnosti za pridobitev večjega števila mladine v klub, vrnitev moške ekipe v I. SNTL; in povečati angažiranost članov kluba v organih NTZS z namenom, da bi se v NTZS ustvarilo sodobnejše okolje za sodelovanje ekip v I. SNTL, predvsem povečati odmevnost, torej trženje lige.

Poleg številnih igralcev in trenerjev ter omenjenega Dušana Novaka, so pomemben delež pri uspešnem vodenju in organizaciji kluba prispevali tudi predsedniki: Anton Podgorelec, dr. Janez Reflak, dr. Alojz Juvanc (v dveh mandatih), Vid Bevk, Gorazd Cuznar, Iztok Šetina, Tibor Šimonka in Matija Krnc. V klubu so ponosni tudi nad dejstvom, da se je še sedanji najboljši slovenski namiznoteniški reprezentant Bojan Tokič kalil v NTK Olimpija, s katero je dosegel velike uspehe, in je prvi slovenski igralec, ki je nastopil na OI (Peking in London), je dobitnik treh medalj iz EP..., enako je tudi prva slovenska namiznoteniška olimpijka Polona Frelih igrala za Olimpijo...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Namizni tenis Ponosni so na prehojeno pot in dosežke!