Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kapelski vinogradniki praznujejo 90 letnico!

 

Ob prazniku traminca in dvigu klopotca, bo na dvorišču kleti Kapela d.d., sila veselo in zabavno

Kapelski traminecNa vinorodnih kapelskih hribčkih, tik pod cerkvijo zavetnice vinogradnikov, Svete Marije Magdalene, kjer domuje prva okrogla vinska klet v Sloveniji, uspevajo vrhunski traminci, katerih kakovost je na najvišji svetovni ravni. In prav tam, na Kapeli, zibelki slovenskega traminca, bodo sredi avgusta, ob strokovnem posvetu, mednarodnem ocenjevanju tramincev in zabavnem programu, proslavili 90. obletnico kleti Kapela d.d. Prav ob Marijinem vnebovzetju, oz. kot tukaj pravijo: velikem šmarnu ali veliki maši (13. in 14. avgusta), bodo stotine in tisoče obiskovalcev od blizu in daleč uživali ob pisanem dogajanju. Najprej bo stroka na posebnem simpoziju povedala svoje o tramincu, tisti ki imajo radi zabavo, veselje, dobro kapljico in kulinariko pa bodo uživali ob glasbi Nuše Derende, Rock Partyzanov, Godbe ljubljanskih veteranov, humorističnih točkah Lucije Čirovič ter številnih drugih zanimivih dogodkih.

Vse obiskovalce bodo povabili tudi na ogled kleti Kapela d.d. in pokušino traminca, prav tako pa bodo prisotni lahko poskusili vina vseh priznanih kapelskih vinarjev. Hkrati bodo obiskovalci bogato etnološko zgodovino kapelskega okoliša spoznali ob predstavitvi domače obrti in ročnih del številnih lokalnih razstavljavcev. V svet kulinaričnih užitkov pa jih bo popeljala izvirna domača kulinarika, posladkali pa se bodo lahko z edinstvenima kapelskima sladicama, piškoti in čokolado iz Traminca. Program bo dopolnjen tudi z: medgeneracijskimi delavnicami na temo Vinogradništvo (DOSOR Radenci in Društvo upokojencev Radenci), predstavitvijo piškotov in čokolade iz traminca (DOSOR Radenci), predstavitvijo vinarjev kapelskih vinogradov, prikazom domače obrti in ročnih del, dobrotami iz krušne peči, domačo kulinariko ipd.

Torej program dogajanja je zelo pester; V sobota 13.8.2011, v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih (ob 10,00) strokovni posvet o tramincu. Že pred tem (ob 9,00), se bo v kleti Kapela d.d. začelo mednarodno ocenjevanje tramincev iz Slovenije, Italije, Francije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 14.8.2011 (ob 8,00), se začne pohod po Atilovi poti in iskanje Atilovega zaklada, v spremstvu Radenske konjenice; maša v cerkvi sv. Magdalene, zavetnice vinogradnikov bo ob 10,00, ob 11,15 uri pa sledi nastop ljubljanskega pihalnega orkestra veteranov (glavni oder). Tam bo tudi uradna otvoritev prireditve (ob 11,30) in svečana obeležitev 90 letnega delovanja družbe Kapela d.d.; govorniki Minister za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, direktorica Kapele d.d., mag. Dejan Židan, župan Občine Radenci, Janez Rihtarič, predstavnik evropskega reda vinskih vitezov, slovenska in regijska vinska kraljica, Simona Žugelj oz. Andreja Plohl. Vmes (ob 12,00) bo tudi nastop Kapelskega kvarteta ter razglasitev rezultatov ocenjevanje tramincev in podelitev priznanj. Nastopili bodo tudi učenci OŠ Kapela, ter folklorna skupina KD Janko Divjak Kapela. TD Klopotec kapela bo obeležil 15-letnico delovanja, postavljen pa bo tudi klopotec. Svečano bodo odprli vinoteko in razstavo tramincev v vinogradniški hiši. Pozneje pa je vse v domeni Nuše Derenda, plesalcev PŠ Urška, Lucije Ćirović in Rock Partizanov...

Tudi klopotec sodi med slovenske znamenitosti

OB VELIKEM ŠMARNU SO SE OGLASILI KLOPOTCI

Glede na to, da je praznik Marijino vnebovzetje oz. Veliki šmaren ali velika maša, kot temu ponekod pravijo eden izmed treh dnevov, ko so že od nekdaj po nekaterih vinorodnih območjih Slovenije (zlasti Podravska vinorodna dežela), postavljali na visoke drogove klopotce, ki naj bi z ropotom odganjali ptiče in vse druge nadloge, ponekod verjamejo, da tudi točo, ne preseneča dejstvo, da sredi avgusta potekajo številne prireditve s postavitvijo klopotca. In tako bo tudi letos, ko bodo ob Velikem šmarnu, po vinorodnih Radgonsko – kapelskih, Jeruzalemsko – ormoških, Prekmurskih goricah ter številnih drugih vinorodnih gričih severovzhoda Slovenije, postavili veliko klopotcev. Ti bodo klopotali v Ljutomeru, na Jeruzalemu, Plitvičkem Vrhu, Sovjaku, Kapelskem Vrhu, v Nasovi, Radvencih, Šprincu in še marsikje. Sicer pa so dnevi okrog Marijinega vnebovzetja, ko se po eni strani naznanja, da prihaja jesen, po drugi pa, da grozdje začenja zoreti in da prehaja v tretjo fazo svojega ‘razvoja’.

In zato, predvsem na Štajerskem, Halozah, Prlekiji in Prekmurju ima skoraj vsak vinogradnik, ki "da nekaj nase", v svojih goricah klopotec. Nekateri izmed teh pa celo tekmujejo v tem, kateri bo imel večjega, oz. kateri bo odgnal več ptičev, ki so menda tudi vedno bolj ‘pametni’. Slednji pa so tako v zadnjem času posebej še “ogroženi”, a kljub temu ne preveč lačni, od topov, ki jih tudi ob klopotcih, večji vinogradniki nastavljajo v svojih vinogradih. Sicer pa je postavljanje klopotcev v zadnjem času postala tudi prava turistična atrakcija in veliko je krajev, kjer ob postavitvi klopotca turistična, vinogradniška ali kakšna druga društva pripravijo pravo rajanje.

Sploh pa so klopotci pomembna kulturno zgodovinska znamenitost Slovenije. Zato je v poznem poletnem času v naših vinogradih zelo lepo, ko že veselo pojejo klopotci, ki si jih vinogradniki postavijo ob velikem šmarnu ali na Jakobovo in jih spet snamejo za Martinovo. Klopotec je naprava ali zvočilo, ki je verjetno slovenskega izvora, kot trdi tudi nemški etnolog Leopold Kretzenbacher. Nekateri pa trdijo, da so ga prvi postavili Francozi v 18.stoletju, in to na njivah. Torej ne v vinogradu. Marsikdo se najbrž vpraša, kakšen smisel ima danes postavljati klopotec, ko pa vemo, da se ga tudi ptiči več ne bojijo oziroma se sčasoma navadijo na njegov klopot. Torej je glede svojega temeljnega poslanstva pravzaprav neučinkovit. Toda klopotec je v svojem času, odkar ga poznamo, postal tako priljubljen in nepogrešljiv del krajine, kjer je doma in ga vidimo kot zaščitni znak naših vinogradov. Klopotčeva pesem je nekaj posebnega, najbolj pa je kot rečeno znana v Slovenski goricah in Halozah, manj na Dolenjskem in Beli Krajini in še manj na Primorskem. Klopotce poznajo tudi na avstrijskem Štajerskem in Hrvaškem Zagorju. Toda ime so ohranili po slovenskem izvirniku, zato mu tudi Avstrijci pravijo klapotez.

Klopotec je sestavljen iz mnogih delov in vsak ima natančno opredeljeno funkcijo, zato tudi ni vseeno iz kakšnega lesa je narejen. Stolček je tisti del, ki drži gred, in ker je v obliki stola, nosi to ime. Biti mora iz močnega trdnega lesa, ponavadi iz bukovine, hrasta ali jesena. Na gred, za katero je najboljši akacijev les, izvrtajo luknje, v katere pritrdijo kladivca ali macleke. Kladivca morajo biti razporejena tako, da nikoli na udarita po dve hkrati. Zanje je najboljši hruškov les. Macleke držijo viličice iz hrastovega ali bukovega lesa. Kladivca udarjajo po deski- najboljša je iz kostanjevega ali češnjevega lesa-, deska pa visi na verižici. Klopotec ima tudi rep, da se lahko obrača po vetru; navadno je iz brezovih vej. Vetrnice so najboljše iz topolovega lesa, ker ni pretežak. Haloški klopotec ima šest krako vetrnico, slovenjegoriški pa štiri krake. Posebno veliki klopotci imajo tudi zavoro, da jih ob prevelikem vetru ustavijo, sicer bi se lahko ustavili. Nekateri klopotci so tudi okrašeni z umetelno izrezljanimi figuricami…

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".