Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pol stoletja delita dobro in zlo!

 

Zlatoporočenca Julijana in Henrik Fekonja pravita, da njun zakon temelji na ljubezni, spoštovanju in zaupanju, ter skrbi za družino

ZlatoporočencaZadnji konec tedna v letošnjem januarju je bilo sila slovesno in veselo pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. V tamkajšnji cerkvi sv. Trojice, na hribčku nad Trojiškim jezerom, sta namreč, v družbi številnih svojcev, prijateljev, sosedov in znancev, zlato poroko obhajala ugledna domačina Julijana in Henrik Fekonja.

Številni svatje so dodobra napolnili lepo farno cerkev, kjer je potekal tako civilni kot cerkveni obred. Civilni obred je pred pričami, sinovoma zlatoporočencev Smiljanom in Robije, ter ob asistenci matičarke Barbare Cvetko, ki je predstavila njuni življenjski zgodbi, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras.

Ob tej priliki je župan zakoncema čestital, po izročitvi priložnostnega darila, ter pred zdravljico s penino, pa je med drugim dejal: »Vajina skupna življenjska pot je trden dokaza medsebojnega razumevanja, spoštovanja drug drugega ob delitvi dobrega in slabega v obdobju 50 let zakonske zveze. Znala sta sprejemati trenutke radosti, sreče, veselja in žalosti, kar vama je ponujalo skupno življenje pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah. Beseda sreča, radost in veselje so sopotnice vajinega življenja, ki je bogato, nadvse uspešno in je dano redkim, da lahko skupaj s svojimi najbližjimi proslavijo tak visoki zakonski jubilej. Srečen sem da lahko kot župan potrdim vajin trden zakon. V času mojega županovanja je to tretja zlata poroka, ki jo na tak način praznujemo. Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena skupnost, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti. Zakonska zveza v katero sta stopila iz ljubezni ne pomeni samo sreče in zadovoljstva ampak tudi dolžnosti in odgovornosti. Da sta jo lahko gojila in negovala je od vaju zahtevala tudi veliko potrpljenja in spoštovanja drug do drugega. Vse to je vama uspelo. Zato mi je v posebno čast in veselje, da lahko svečano obeležimo 50 let vajinega zakonskega stanu, saj s svojo medsebojno ljubeznijo in spoštovanjem tako dajeta svetel vzgled naši družbi, predvsem pa seveda mladi generaciji. Še naprej vama želim veliko zdravja in lepega upokojenskega življenja.«

Po civilnem delu poročnega obreda, se je slavje nadaljevalo z daritvijo zahvalne maše za zlatoporočenca, ki jo je ob pomoči patrov, ki so kot župniki delovali pri Sveti Trojici: patrov Lavrencija, Papeža in Jurija, daroval pater Franci Kopše, ki je prav tako deloval kot župnik pri Sv. Trojici. Pri obredu sta z branjem beril pri maši sodelovala tudi zlatoporočenčeva sina Smiljan in Robi, priprošnje pa so brale štiri vnukinje in vnuk. Pater Franci Kovše je ob pridigi poudarjal pomen tega praznovanja in se posebej posvetil zahvali zakoncema, da sta bila vedno pripravljena podpreti cerkev v svoji župniji, Sv. Trojici. Kot verna krščanska zakonca sta v tej veri vzgojila tudi svoja sinova.

»Vajino praznovanje zlate poroke je za župnijo velik dogodek, ko se lahko pri sveti maši Bogu zahvalimo za milost, ki vama jo je naklonil, da sta dočakala toliko skupnih let.« Besedo zahvale je izrekel tudi pater Papež, ki je bil župnik pred patrom Bernardom, ki je med drugim je dejal: »Zakoncema, zlatoporočencema bi se rad zahvalil za stalno podporo cerkvi. Vedno sta bila pripravljena cerkvi kaj darovati. Posebno podporo sta namenila kot botra pri nabavi velikega zvona in orgel. Ker sta zakonca vodila uspešno mesarijo, sta ob vsakokratnih delih za delavce in tudi za potrebe župnišča, prispevala dobrote iz svoje mesarije. Za vse to jima izrekam veliko zahvalo, ter jima želim, da bi še dolgo uživala skupno zakonsko življenje in zaslužen pokoj.« Cerkveno slavje je z igranjem na orglah popestril organist Andrej Dvoršak in Cerkveni pevski zbor. Po končanih obredih in sv. maši pa je župan Darko Fras vse navzoče povabil na pogostitev v klet Promocijskega centra Sv. Marina, ki se nahaja pod samostanom. Tam so za pogostitev poskrbele članice Društva kmečkih žena Sv. Trojica. Glede na to, da je bilo zunaj mrzlo so se lahko svatje in seveda zlata nevesta in ženin, okrepčali s kuhanim vinom ali čajem. Ker sta zlatoporočenca vinogradnika, je razumljivo da so bili postreženi tudi z njunim vinom.

Kdo pa sta pravzaprav zlatoporočenca od Svete Trojice v Slovenskih Goricah? Oba sta rojena v času 2. sv. bojne, leta 1942, ona 28.5., on 23.6. Julijana, rojena Kuhar, je rojena v družini, kjer so se ob njej rodile še Mimika, Trezika in Lojzka, v Lenartu. Henrik se je rodil v družini sedmih otrok, ob njih pa sta odraščala še dva rejenca, v Nadbišcu. Po osnovni šoli se je izučil za mesarja in vseskozi opravljal svoj poklic. Nekaj let je delal v tujini, nato pa leta 1976 v Rojkovi hiši pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah odprl mesarijo, katero je pozneje preselil v svojo hišo, ki sta jo ženo zgradila na Mariborski cesti, kjer tudi živita. S svojo kvaliteto je mesarija, v kateri je delala tudi žena, dosegel velik uglede med potrošniki. Kot sta nam povedala sta se spoznala na gostiji Julkine sestrične, kjer sta bila »svaterčjaka«, in sicer daljnega leta 1961 v Gočovi. V skupni zakon sta stopila 13. januarja 1962 leta v Voličini, nato pa sta si večno zvestobo še obljubila v farni cerkvi Sv. Ruperta 27. januarja 1962.

V zakonu sta se jima rodila sin Smiljan in Robi, ki sta si ustvarila družini, ter ju razveselila s štirimi vnukinjami in enim vnukom. Kljub zaslužnem pokoju ne mirujeta, saj jima je v veliko veselje vinograd, ki ga imata v Gočovi, tam sta tudi tudi živela do leta 1982. Kot pravita si tam nabirata novih moči za življenje. Julika, kot jo kličejo, je aktivna članica Društva kmečkih žena Sv. Trojica, Henrik pa je član Društva vinogradnikov Sv. Trojica. Slavje zlate poroke ob cerkvi in samostanu je z igranjem popestril Pihalni orkester MOL Lenart, katerega ustanovitelj in prvi predsednik je bil prav Henrik. Po končani pogostitvi v samostanski kleti, so se svatje odpeljali na zaključno slavje, ki je potekalo v Gočovskem dvorcu v Gočovi. Zlatoporočenca je s svojim bleščečim oldtimerjem Mercedesom na Gočovski dvorec odpeljal ustanovitelj in upokojeni direktor podjetja Letnik - Saubermacher Lenart, Anton Letnik.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Pol stoletja delita dobro in zlo!