„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Izpod Pohorja v Slovenske gorice

 

Župan in župnik sta jima skupaj zaželela še veliko zdravih let

Biserna porokaOčitno je leto 1952 bilo zelo srečno za sklepanje zakonov, saj se ne zgodi pogosto, da bi toliko parov prav v enem letu praznovalo biserno poroko, torej 60 let skupnega življenja.

In to sta v slogi in razumevanju dočakala tudi Milka in Stanko Špenga iz Benedikta v Slovenskih goricah, ki sta pred dnevi, v krogu svojcev, prijateljev, sosedov in lovcev, obeležila biserno poroko. Skupaj sta jo v veliki dvorani Kulturnega doma Benedikt, opravila župan Milan Gumzar in domači župnik Marjan Rola, ki je tako olajšal celotno zadevo, saj ima Milka težave s hojo in si pomaga z berglo. Vse skupaj pa je povezovala Saša Lovrenčič.

On znani gozdar in lovec, dolgoletni starešina LD Benedikt, ona pa še boljša kuharica lovskih dobrot, zlasti srninega golaža, zaradi katerega je znana in spoštovana med jagri in drugimi obiskovalci lovskega doma v Benediktu, sta vseskozi zelo priljubljena med vsemi, ki so ju poznali. Oba sta se rodila pod Pohorjem, nad Slovensko Bistrico, kjer sta se v kraju Trije Kralji, pred šestdesetimi leti tudi poročila. Večino življenja pa sta preživela v Slovenskih goricah, najprej nekaj časa v Lenartu, nato pa v Benediktu.

Milka se je rodila leta 1930, torej prav v času hude gospodarske krize in pozneje vojne vihre. Otroštvo in mladost je preživljala v kraju Modrič, nekaj vasi stran, v kraju Planina, pa se je slabe dve leti pozneje rodil še Stanko. Že pri svojih dvajsetih je koval načrte kako zapeljati mlado in lepo Juhartovo Milko. To mu je uspelo in sta že pomladi 1952 stopila pred oltar. Kmalu zatem se jima je pridružil prvorojenec Franci, tako da je njun prvi skupni dom na Planini 13 pri Slovenski Bistrici, že bil bolj poln.

Časi niso bili lahki, leta 1957 pa so si Špengejevi novo domovanje uredili v Lenartu, kamor je Stanka pripeljala služba. Veselje družine pa se je povečalo z rojstvom še hčerke Hermine, v mesecu decembru, le tri dni pred božičem leta 1962. Želja po domu na podeželju je zakonca napotila na pot, da sta si poiskala novo domovanje v Benediktu, kjer sta uredila posestvo in topel dom svoji družini. Otroka sta odraščala, si poiskala vsak svoj poklic in delo in počasi pričela tudi ustvarjati svoje družinice. Zakonca sta pomagala svojima otrokoma in jima stala ob strani, največje veselje pa je bilo, ko so v toplo zavetje naročja prihajali vnuki, Francijeva triperesna deteljica deklet: Lidija, Anita in Tanja in Herminin par Jasna in Mihael. S preselitvijo v Benedikt pa se jima je širil krog prijateljev, sosedov in znancev, s katerimi sta delila dni, tedne, mesece in leta. In tako so v tem času odrasli že tudi vnuki in v hišo pripeljali nove člane družine, kot tudi pravnuke, ki so v poseben ponos, to so Lidijina Žan in Jan, Tanjin Alen in Anitina Zala. Ni jima bilo lahko, majhno posestvo je bilo potrebno obdelovati pošteno, s pridnimi rokami, tu in tam še ob pomoči sorodnikov in sosedov, kasneje pa so že otroci s partnerji velikokrat priskočili na pomoč. Dan za dnem je Stanko odhajal na delo, kjer je v svoji vlogi gozdarja spoznal mnogo ljudi naokoli in ljudje ga cenijo in spoštujejo tudi danes, ko že uživa sadove svojega dolgoletnega dela.

Veliko časa je posvetil tudi delu v takratni krajevni skupnosti, kjer je bil zelo aktiven in je njegov doprinos obsežen k razvoju našega lepega kraja, kot tudi v lovski družini, kjer je kot član zelene bratovščine spoštovan in cenjen tovariš, bil pa je tudi starešina. S svojo ljubeznijo do narave in lovstva je navdušil tudi hčerko Hermino, ki je stopila v zelene vrste. Z ženo Milko uživata svoje dni ob domačem ognjišču, premagovala sta ovire in se veselila novih dni in trenutkov, tu in tam jima je kljubovala bolezen, a s trdno voljo in optimizmom sta prebrodila vse slabe stvari. In ob njima so bili vedno njuni najdražji.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Izpod Pohorja v Slovenske gorice