„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaobljubo sta si dahnila v grajskih sobanah!

 

Nadvse zanimivo zlato poroko sta obhajala Terezija in Anton Kramberger z negovskega konca

Zlata poroka KrambergerKljub veliki vročini, ki te dni pritiska tudi pomurske ravnice in slovenskogoriške hribčke, na skrajnjem severovzhodu države potekajo različne slovesnosti. In tako sta, v krogu številnih sorodnikov, sosedov in prijateljev, na svojem domu v Radvencih v občini Gornja Radgona, praznovala zlato poroko Terezija in Anton Kramberger.

 Potrditev njune 50 letne zakonske zvestobe se je pričela s slavnim obredom civilne poroke, ki je potekala v obnovljenem delu negovskega gradu. Na gradu sta zlato nevesto in ženina ter svate s svojo služničadjo sprejela »grof« Otmar Filipič in »grofica« Alenka Šiško, ki sta nevesto in ženina pod roko pripeljala do dvorane, kjer sta v grajskih sobanah, pred radgonskim županom Antonom Kampušem in matičarka Jožico Bračko, dahnila vnovično zaobljubo. Ob tej priliki je Kampuš zakoncema namenil nekaj lepih besed in jima izročil zlatoporočno listino, poročni obred pa so z ubranim petjem popestrile članice pevskega zbora DU Negova-Spodnji Ivanjci, pri katerem poje tudi zlatoporočenka Terezija. Predsednik DU Negova - Spodnji Ivanjci Karel Fleisinger pa jima je čestital in izročil priložnostno darilo povečano sliko zbora pri katerem zlatoporočenka poje. Čestitale so jima tudi pevke, ki so jima v imenu zbora izročile spominsko darilo.

Slavje se je nadaljevalo v bližnji cerkvi Marijinega rojstva, ki sta jo za to priložnost z »zlatom« okrasila Jožica Tibaut in Franc Celcar. Pred oltarjem, je ob zahvalni sv. maši, zlatoporočni obred, ob sodelovanju diakona Ivana Kurnika, opravil domači župnik Jože Horvat, ki zakoncema ni skoparil z lepimi besedami. V znak zahvale za njun prispevek cerkvi, zlasti Tunčovo delo pri okrasitvi cerkve in njene okolice, jima je izročil posebno darilo. Tudi cerkveni del slavja so s petjem na koru popestrile pevke pevskega zbora DU Negova - Spodnji Ivanjci. Po končanih obredih sta se s številnimi svati odpravila na njun dom, na dom družine sina Iveka in snahe Ide, ki imata hišo le nekaj deset metrov od njunega doma. Tam se je nadaljevalo slavje v prijetnem vzdušju, kakor se je to dogajalo v preteklosti, ko so se gostije odvijale v hiši neveste. Tokrat s to razliko, da so bile mize postavljene pod velikim šotorom, kjer je za dobro voljo poskrbel Osamljeni muzikant – Srečko Elbl iz Trstenika pri Benediktu.

Terezija in Anton KrambergerTerezija, kličejo jo Trezika, se je rodila 23.9.1935. leta v družini Bračič v Ivanjševcih ob Ščavnici, odkoder je obiskovala OŠ v Negovi. Rojena je v družini manjšega posestnika, kjer so se rodili štirje otroci. Trezika je vse svoje življenje posvečala delu na zemlji in skrbi za družino. Le nekaj časa je priložnostno delala v Radgonskih goricah in v Avstriji. V družini se jima je rodilo pet otrok od katerih živijo: Ivan, Anica, Bernarda in Tončka, ki so si ustvarili družine in ju obdarili z osmimi vnuki. Anton, vsi ga kličejo Tunč, se je rodil 29. septembra 1932. leta v viničarski družini v Ločkem Vrhu, kjer sta starša Ivana in Mihael bila viničarja. V družini se je rodilo šest otrok. Leta 1953 sta starša kupila Mihalovo domačijo in pet hektarjev veliko posest v Radvencih, kjer od tedaj živi tudi Tunč z družino. Tudi Tunč se je večji del življenja posvetil delu na zemlji. Ob tem je bil 26 let zaposlen kot grobar in si je s tem prislužil skromno pokojnino. Njegovo življenje so zaznamovale rože, ki so del njegovega življenja. Že polnih 60 let skrbi za okrasitev cerkve in njene okolice, ter središča kraja Negova. Z rožami je obdan tudi njun dom. V šali ljudje rečejo, da se Tunč ni poročil s Treziko, pač pa z rožami. Pri tem svojem konjičku ima Tunč vso podporo pri svoji ženi, ki ima prav tako rada rože. Ni še konec naštevanja Tunčovih konjičkov. Je tudi izvrsten kuhar, saj je kuhal na neštetih gostijah in sedminah. Po očetovi smrti je tudi stalni molec v cerkvi, moli pa tudi na pogrebih. Trezika je cerkvena pevka že več kot 60 let. Tunč in Trezika živita mirno družinsko življenje. Srečna sta, da ju imajo otroci radi, da ju radi obiščejo. V veliko zadovoljstvo jima je, da si je sin ob njuni hiši z ženo Ido postavil hišo, ter jima je tako vedno v pomoč...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Zaobljubo sta si dahnila v grajskih sobanah!