Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Zaobljubo sta si dahnila v grajskih sobanah!

 

Nadvse zanimivo zlato poroko sta obhajala Terezija in Anton Kramberger z negovskega konca

Zlata poroka KrambergerKljub veliki vročini, ki te dni pritiska tudi pomurske ravnice in slovenskogoriške hribčke, na skrajnjem severovzhodu države potekajo različne slovesnosti. In tako sta, v krogu številnih sorodnikov, sosedov in prijateljev, na svojem domu v Radvencih v občini Gornja Radgona, praznovala zlato poroko Terezija in Anton Kramberger.

 Potrditev njune 50 letne zakonske zvestobe se je pričela s slavnim obredom civilne poroke, ki je potekala v obnovljenem delu negovskega gradu. Na gradu sta zlato nevesto in ženina ter svate s svojo služničadjo sprejela »grof« Otmar Filipič in »grofica« Alenka Šiško, ki sta nevesto in ženina pod roko pripeljala do dvorane, kjer sta v grajskih sobanah, pred radgonskim županom Antonom Kampušem in matičarka Jožico Bračko, dahnila vnovično zaobljubo. Ob tej priliki je Kampuš zakoncema namenil nekaj lepih besed in jima izročil zlatoporočno listino, poročni obred pa so z ubranim petjem popestrile članice pevskega zbora DU Negova-Spodnji Ivanjci, pri katerem poje tudi zlatoporočenka Terezija. Predsednik DU Negova - Spodnji Ivanjci Karel Fleisinger pa jima je čestital in izročil priložnostno darilo povečano sliko zbora pri katerem zlatoporočenka poje. Čestitale so jima tudi pevke, ki so jima v imenu zbora izročile spominsko darilo.

Slavje se je nadaljevalo v bližnji cerkvi Marijinega rojstva, ki sta jo za to priložnost z »zlatom« okrasila Jožica Tibaut in Franc Celcar. Pred oltarjem, je ob zahvalni sv. maši, zlatoporočni obred, ob sodelovanju diakona Ivana Kurnika, opravil domači župnik Jože Horvat, ki zakoncema ni skoparil z lepimi besedami. V znak zahvale za njun prispevek cerkvi, zlasti Tunčovo delo pri okrasitvi cerkve in njene okolice, jima je izročil posebno darilo. Tudi cerkveni del slavja so s petjem na koru popestrile pevke pevskega zbora DU Negova - Spodnji Ivanjci. Po končanih obredih sta se s številnimi svati odpravila na njun dom, na dom družine sina Iveka in snahe Ide, ki imata hišo le nekaj deset metrov od njunega doma. Tam se je nadaljevalo slavje v prijetnem vzdušju, kakor se je to dogajalo v preteklosti, ko so se gostije odvijale v hiši neveste. Tokrat s to razliko, da so bile mize postavljene pod velikim šotorom, kjer je za dobro voljo poskrbel Osamljeni muzikant – Srečko Elbl iz Trstenika pri Benediktu.

Terezija in Anton KrambergerTerezija, kličejo jo Trezika, se je rodila 23.9.1935. leta v družini Bračič v Ivanjševcih ob Ščavnici, odkoder je obiskovala OŠ v Negovi. Rojena je v družini manjšega posestnika, kjer so se rodili štirje otroci. Trezika je vse svoje življenje posvečala delu na zemlji in skrbi za družino. Le nekaj časa je priložnostno delala v Radgonskih goricah in v Avstriji. V družini se jima je rodilo pet otrok od katerih živijo: Ivan, Anica, Bernarda in Tončka, ki so si ustvarili družine in ju obdarili z osmimi vnuki. Anton, vsi ga kličejo Tunč, se je rodil 29. septembra 1932. leta v viničarski družini v Ločkem Vrhu, kjer sta starša Ivana in Mihael bila viničarja. V družini se je rodilo šest otrok. Leta 1953 sta starša kupila Mihalovo domačijo in pet hektarjev veliko posest v Radvencih, kjer od tedaj živi tudi Tunč z družino. Tudi Tunč se je večji del življenja posvetil delu na zemlji. Ob tem je bil 26 let zaposlen kot grobar in si je s tem prislužil skromno pokojnino. Njegovo življenje so zaznamovale rože, ki so del njegovega življenja. Že polnih 60 let skrbi za okrasitev cerkve in njene okolice, ter središča kraja Negova. Z rožami je obdan tudi njun dom. V šali ljudje rečejo, da se Tunč ni poročil s Treziko, pač pa z rožami. Pri tem svojem konjičku ima Tunč vso podporo pri svoji ženi, ki ima prav tako rada rože. Ni še konec naštevanja Tunčovih konjičkov. Je tudi izvrsten kuhar, saj je kuhal na neštetih gostijah in sedminah. Po očetovi smrti je tudi stalni molec v cerkvi, moli pa tudi na pogrebih. Trezika je cerkvena pevka že več kot 60 let. Tunč in Trezika živita mirno družinsko življenje. Srečna sta, da ju imajo otroci radi, da ju radi obiščejo. V veliko zadovoljstvo jima je, da si je sin ob njuni hiši z ženo Ido postavil hišo, ter jima je tako vedno v pomoč...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Zaobljubo sta si dahnila v grajskih sobanah!