Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Preživela je štiri države in tri vojne!

 

Najstarejša občanka občine Radenci Marija Menhart obeležila 100. rojstni dan; čestitko ji je poslal tudi predsednik države, dr. Danilo Türk

Stoletnica MarijaPonedeljek, 16. julija 2012 je bil še posebej slovesen v Domu starejših občanov Radenci Dosorju, saj je to bil tudi dan, ko se je pred stotimi leti rodila najstarejša občanka občine Radenci, danes pa stanovalka doma, Marija Menhart iz bližnje Hrastje Mote. Zaposleni v Dosorju, vodstvo občine Radenci, najbližji svojci, sostanovalci v domu, so ji namreč uprizorili enkratno slavje.

Stoletnici, ki še danes izžareva vedrino in dobro voljo in je preživela dve svetovni vojni ter osamosvojitveno vojno, ter živela v štirih državah (Avstro ogrski monarhiji, Kraljevini Jugoslaviji, Titovi SFRJ ter podalpski kokoški, Sloveniji), so zapele članice in člani Pevskega zbora Dosor, ki ga tvorijo stanovalci in zaposleni v domu, vodi pa ga Simona Divjak. Zaplesali so ji otroci iz radenskega vrtca, nasmejali člani dramske sekcije Dosorja. Tamkajšnji kuharji pa so poleg drugih dobrot spekli tudi enkratno torto, s katero se je sladkalo vsaj sto prisotnih stanovalcev doma in gostov.

Seveda ni šlo niti brez pozdravnih nagovorov in obdarovanj, tako da se je slavljenka ob koncu komajda videla izza rož in drugih daril. Na slovesnosti, katero je vodila Damijana Kraner iz Dosorja, je slavljenko v imenu sostanovalcev pozdravila Brigita Živec, v imenu radenske občine, župan Janez Rihtarič, v imenu Dosorja, direktorica Mateja Hauzer ter predstavnica Hipo Alpe Adria banke, Angela Vegi.

„Rojena sem v Šratovcih l6.7.1912. Pri hiši nas je bilo pet otrok. Imela sem dva brata in dve sestri. Vzgoja je bila stroga, vendar smo jo z veseljem sprejeli. Na kmetiji smo imeli tri krave, dva prašiča, kokoši in psa. Dela je bilo za nas vse dovolj...“, rada poudarja slavljenka. Ob izbruhu l. svetovne vojne je njen oče moral kot vojak na rusko fronto, a se je vrnil zdrav. Otroci so v šolo hodili v Gornjo Radgono približno 4 km daleč, seveda peš. Tudi pozimi, ko je bilo mnogo več snega kot danes. Gazili so sneg do kolen. Včasih so se peljali s konjsko ali kravjo vprego, včasih pa je Marija hodila kar sama, ker ostali niso hoteli na pot. V šolo je hodila zelo rada. Imeli so starejšo učiteljico, ki je bila zelo spoštovana. Njene ocene v izkazu so bile vedno najboljše. V nižjih razredih so to bile enke, nato pa petke. Učenci so se med seboj zelo dobro razumeli, tudi z vaškimi vrstniki, a mnogo časa za igro ni bilo. Zaključila je 6. razred osnovne šole, nato pa ostala do poroke doma.

Izbruhnila je 2. svetovna vojna, leta 1941 tudi napoved vojne Jugoslaviji. Z mislijo, da jih ne čaka nič dobrega, je oče denar razdelil na vse člane družine, v kolikor bi morali od doma. Nemci so prikorakali z radgonske strani, preskakovali plotove in preiskovali hiše. Vojna tudi njeni družini ni prizanesla. Najmlajši brat Rudi je bil mobiliziran v nemško vojsko. Moral je na rusko fronto, bil tam ranjen ter v bolnišnici v Wroclawu na Poljskem umrl. „V februarju 1942 sem se poročila z Romanom Menhartom, ki je bil pred tem v Kraljevini Jugoslaviji 7 let v mornarici kot bolničar. S pomočjo staršev sva kupila kmetijo v Hrastje Moti. Za dobro ureditev kmetije sva bila z možem zaposlena od jutra do večera. Rodila sta se nama sin in hčerka. Tako tudi ni izostala vzgoja otrok. Leta 1943 so Nemci iz Bosne pripeljali otroke, ki so tam ostali brez staršev. Tudi mi smo vzeli Milana, ki je tako postal naš tretji otrok. Klical me je mama, moža pa »hatek«. Leto dni po končani vojni se je vrnil v Bosno, tam doštudiral in postal profesor fizike in matematike. Večkrat nas je hvaležno obiskal in še sedaj, ko je že sam v pokoju, mi ob Novem letu redno piše“.

Ob koncu vojne, ko je ruska vojska prodirala preko Prekmurja, se je vsa vas umaknila k sorodnikom in znancem v bližnja naselja. A ni bilo hudega, po osvoboditvi - spomladi 1945 so se vrnili na svoje domove. „Mož je žal februarja 1989 umrl. Tako sem ostala sama na kmetiji s sinom in njegovo bolno ženo. Sin ima dve hčerki in sina. Vsi trije živijo v Ljubljani s svojimi družinami. Najmlajša Romana je rojena na sinov 35. rojstni dan, zato nosi dedkovo in očetovo ime. V našem Domu je vpisana kot moja skrbnica. Hčerka je pri 18 letih na osnovi razpisa odšla v Nemčijo, se tam zaposlila, se poročila in si ustvarila družino. Ima tudi dve hčerki in sina. Tako imam 6 vnukov in 4 pravnuke. Za svojim možem Romanom, ki je bil zelo dober človek, sem globoko žalovala, zato me je hčerka leta 2003 povabila k sebi v Nemčijo. Tam sem imela mirno in lepo življenje. Sam gospod župan mi je vsako leto za rojstni dan prinesel šopek cvetja. Leta 2008, ko sem jih štela 96, mi je obljubil čez 4 leta velik, velik šopek. Žal je hčerka zbolela in ni mogla več dobro skrbeti zame, zato smo se odločili, da grem nazaj v Slovenijo. Zdaj sem doma v Domu za starejše občane v Radencih, kjer sem z oskrbo zadovoljna, saj so vsi zaposleni zelo prijazni, kar nam veliko pomeni, in smo primerno oskrbljeni. Za moja leta mi tudi zdravje še kar dobro služi“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Preživela je štiri države in tri vojne!