V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi popolnoma slepa še vedno lušči fižol

 

Najstarejša slepa Slovenka, Marija Sukič iz Dankovcev na Goričkem, je obeležila 102. rojstni dan

Marija SukičPuconci – Dober streljaj iz prekmurske prestolnice v smeri Madžarske, v lepi vasici Dankovci v občini Puconci na Goričkem, je minuli teden spet bilo veselo in slovesno. Pri Sukičevih v Dankovcih 27 so namreč praznovali visok življenjski jubilej, 102. rojstni dan najstarejše slepe Slovenke, Marije Sukič, ki je slepa že 55 let, a kljub temu tudi danes postori marsikaj koristnega, saj ne more gledati televizije ali prebirati časopisov, med poslušanjem radia pa najraje lušči fižol in po občutku opravlja marsikatera druga dela.

V veliko zadovoljstvo ji je, da ima pridnega sina Vilija in njegovo ženo Ano, ter otroka Mateja in Simono, ki so najbolj zaslužni za njeno prijetno starost. Kljub popolni slepoti in nekoliko slabšemu sluhu pa se nam pohvali, da v minulih sto enih letih ni imela hujših zdravstvenih težav, in tudi danes ji zdravje ne nagaja. Ob visokem jubileju so prijetni in prijazni Mariji voščili mnogi najbližji sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji, med drugimi tudi delegacija puconske občine z županom Ludvikom Novakom in predstavnikom vasi Dankovci.

Marija SukičOb častitljivem jubileju je Marija zarezala v rojstnodnevno torto, njen recept za dolgo življenje pa je zelo preprost: uživanje zdrave domače hrane, zmernost, poštenost, skromnost in zadovoljstvo. Kot sama pravi: „Zadovoljen moraš biti z vsem, kar ti prinese življenje, z ljudmi, s hrano, slabo moraš vzeti za dobro in delati“. Ob prijetnem klepetu s slavljenko sicer izvemo, da je kot Fujsova bila rojena 2.8.1910 v Otovcih na Goričkem. Njena oče Jože in Mama Ana sta imela devet otrok (štiri dekleta in pet sinov), sama je bila četrta. Živeli so skromno in z veliko težavami, predvsem z mlekom, jajci, krompirjem, fižolom, ajdovo proseno kašo, ter pšenično moko. „Bilo je to veliko siromaštvo, a smo s skromnostjo vse nadomestili. Vedno, tudi danes se zavedam, da moramo biti skromni in zadovoljni tudi z malim. To me drži po konci“, pove slavljenka, ki dodaja, da ji je ko je bila stara štiri leta oče odšel v 1. svetovno vojno, kjer je prebil naslednja štiri leta, ki so bila najtežja v njenem skromnem življenju. Že kot 16 letni deklič je začela hoditi na sezonsko delo, najprej v Slavonijo in Vojvodino, pozneje v Nemčijo in na koncu v Francijo, kjer je delala 13 let. Od tam se je vrnila po 2. svetovni vojni, leta 1947, dve leti pozneje pa se je poročila s Štefanom Sukičem iz Dankovcev.

Leta 1951 sta dobila prvega in edinega sina Vilija, že čez 11 let, torej leta 1962 pa je ostala sama s sinom, saj je mož Štefan umrl. Da je vse bilo še huje pa je že leta 1957 popolnoma oslepela, a sta se sinkom Vilijem le prebijala tudi ob pomoči prijaznih sosedov, saj Marija slovi kot ženska, ki se v življenju ni z nikomer skregala. Novo hudo obdobje je prišlo, ko je Vili moral v vojsko, saj je slepi ženski sami na kmetiji težko. Želel jo je poslati v dom starejših občanov, toda Marija je to odločno odklonila, in je naprej, čeprav slepa, skrbela za domačijo. Po občutku je prihajala do hleva, krmila živino in sploh skrbela za dom. Šele ko se je Vili vrnil iz vojske in se zaposlil v večjem podjetju, kjer je bil voznik je začelo prihajati več denarja, da so lahko zgradili novo, veliko hišo. Po njegovi poroki pa je vse skupaj bilo še veliko lažje. Ne glede na vse je Marija mnoga opravila izvajala tudi naprej, čeprav samo po občutku, saj sploh ničesar ne vidi. „To mi krajša čas in mi je v zadovoljstvo, da lahko kaj pomagam moji pridni družinici“, pove čila babica, ki ima vse življenje najraje stare domače jedi, predvsem na žlico. Alkohola sploh ne pozna, pove pa da je najbolj zdrava kar navadna voda. Danes je sicer zelo zdrava, a ima nekaj vremensko pogojenih težav, saj menda vedno čuti, kdaj bo prišlo do kakšne vremenske spremembe.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Tudi popolnoma slepa še vedno lušči fižol