Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi popolnoma slepa še vedno lušči fižol

 

Najstarejša slepa Slovenka, Marija Sukič iz Dankovcev na Goričkem, je obeležila 102. rojstni dan

Marija SukičPuconci – Dober streljaj iz prekmurske prestolnice v smeri Madžarske, v lepi vasici Dankovci v občini Puconci na Goričkem, je minuli teden spet bilo veselo in slovesno. Pri Sukičevih v Dankovcih 27 so namreč praznovali visok življenjski jubilej, 102. rojstni dan najstarejše slepe Slovenke, Marije Sukič, ki je slepa že 55 let, a kljub temu tudi danes postori marsikaj koristnega, saj ne more gledati televizije ali prebirati časopisov, med poslušanjem radia pa najraje lušči fižol in po občutku opravlja marsikatera druga dela.

V veliko zadovoljstvo ji je, da ima pridnega sina Vilija in njegovo ženo Ano, ter otroka Mateja in Simono, ki so najbolj zaslužni za njeno prijetno starost. Kljub popolni slepoti in nekoliko slabšemu sluhu pa se nam pohvali, da v minulih sto enih letih ni imela hujših zdravstvenih težav, in tudi danes ji zdravje ne nagaja. Ob visokem jubileju so prijetni in prijazni Mariji voščili mnogi najbližji sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji, med drugimi tudi delegacija puconske občine z županom Ludvikom Novakom in predstavnikom vasi Dankovci.

Marija SukičOb častitljivem jubileju je Marija zarezala v rojstnodnevno torto, njen recept za dolgo življenje pa je zelo preprost: uživanje zdrave domače hrane, zmernost, poštenost, skromnost in zadovoljstvo. Kot sama pravi: „Zadovoljen moraš biti z vsem, kar ti prinese življenje, z ljudmi, s hrano, slabo moraš vzeti za dobro in delati“. Ob prijetnem klepetu s slavljenko sicer izvemo, da je kot Fujsova bila rojena 2.8.1910 v Otovcih na Goričkem. Njena oče Jože in Mama Ana sta imela devet otrok (štiri dekleta in pet sinov), sama je bila četrta. Živeli so skromno in z veliko težavami, predvsem z mlekom, jajci, krompirjem, fižolom, ajdovo proseno kašo, ter pšenično moko. „Bilo je to veliko siromaštvo, a smo s skromnostjo vse nadomestili. Vedno, tudi danes se zavedam, da moramo biti skromni in zadovoljni tudi z malim. To me drži po konci“, pove slavljenka, ki dodaja, da ji je ko je bila stara štiri leta oče odšel v 1. svetovno vojno, kjer je prebil naslednja štiri leta, ki so bila najtežja v njenem skromnem življenju. Že kot 16 letni deklič je začela hoditi na sezonsko delo, najprej v Slavonijo in Vojvodino, pozneje v Nemčijo in na koncu v Francijo, kjer je delala 13 let. Od tam se je vrnila po 2. svetovni vojni, leta 1947, dve leti pozneje pa se je poročila s Štefanom Sukičem iz Dankovcev.

Leta 1951 sta dobila prvega in edinega sina Vilija, že čez 11 let, torej leta 1962 pa je ostala sama s sinom, saj je mož Štefan umrl. Da je vse bilo še huje pa je že leta 1957 popolnoma oslepela, a sta se sinkom Vilijem le prebijala tudi ob pomoči prijaznih sosedov, saj Marija slovi kot ženska, ki se v življenju ni z nikomer skregala. Novo hudo obdobje je prišlo, ko je Vili moral v vojsko, saj je slepi ženski sami na kmetiji težko. Želel jo je poslati v dom starejših občanov, toda Marija je to odločno odklonila, in je naprej, čeprav slepa, skrbela za domačijo. Po občutku je prihajala do hleva, krmila živino in sploh skrbela za dom. Šele ko se je Vili vrnil iz vojske in se zaposlil v večjem podjetju, kjer je bil voznik je začelo prihajati več denarja, da so lahko zgradili novo, veliko hišo. Po njegovi poroki pa je vse skupaj bilo še veliko lažje. Ne glede na vse je Marija mnoga opravila izvajala tudi naprej, čeprav samo po občutku, saj sploh ničesar ne vidi. „To mi krajša čas in mi je v zadovoljstvo, da lahko kaj pomagam moji pridni družinici“, pove čila babica, ki ima vse življenje najraje stare domače jedi, predvsem na žlico. Alkohola sploh ne pozna, pove pa da je najbolj zdrava kar navadna voda. Danes je sicer zelo zdrava, a ima nekaj vremensko pogojenih težav, saj menda vedno čuti, kdaj bo prišlo do kakšne vremenske spremembe.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Tudi popolnoma slepa še vedno lušči fižol