Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tudi popolnoma slepa še vedno lušči fižol

 

Najstarejša slepa Slovenka, Marija Sukič iz Dankovcev na Goričkem, je obeležila 102. rojstni dan

Marija SukičPuconci – Dober streljaj iz prekmurske prestolnice v smeri Madžarske, v lepi vasici Dankovci v občini Puconci na Goričkem, je minuli teden spet bilo veselo in slovesno. Pri Sukičevih v Dankovcih 27 so namreč praznovali visok življenjski jubilej, 102. rojstni dan najstarejše slepe Slovenke, Marije Sukič, ki je slepa že 55 let, a kljub temu tudi danes postori marsikaj koristnega, saj ne more gledati televizije ali prebirati časopisov, med poslušanjem radia pa najraje lušči fižol in po občutku opravlja marsikatera druga dela.

V veliko zadovoljstvo ji je, da ima pridnega sina Vilija in njegovo ženo Ano, ter otroka Mateja in Simono, ki so najbolj zaslužni za njeno prijetno starost. Kljub popolni slepoti in nekoliko slabšemu sluhu pa se nam pohvali, da v minulih sto enih letih ni imela hujših zdravstvenih težav, in tudi danes ji zdravje ne nagaja. Ob visokem jubileju so prijetni in prijazni Mariji voščili mnogi najbližji sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji, med drugimi tudi delegacija puconske občine z županom Ludvikom Novakom in predstavnikom vasi Dankovci.

Marija SukičOb častitljivem jubileju je Marija zarezala v rojstnodnevno torto, njen recept za dolgo življenje pa je zelo preprost: uživanje zdrave domače hrane, zmernost, poštenost, skromnost in zadovoljstvo. Kot sama pravi: „Zadovoljen moraš biti z vsem, kar ti prinese življenje, z ljudmi, s hrano, slabo moraš vzeti za dobro in delati“. Ob prijetnem klepetu s slavljenko sicer izvemo, da je kot Fujsova bila rojena 2.8.1910 v Otovcih na Goričkem. Njena oče Jože in Mama Ana sta imela devet otrok (štiri dekleta in pet sinov), sama je bila četrta. Živeli so skromno in z veliko težavami, predvsem z mlekom, jajci, krompirjem, fižolom, ajdovo proseno kašo, ter pšenično moko. „Bilo je to veliko siromaštvo, a smo s skromnostjo vse nadomestili. Vedno, tudi danes se zavedam, da moramo biti skromni in zadovoljni tudi z malim. To me drži po konci“, pove slavljenka, ki dodaja, da ji je ko je bila stara štiri leta oče odšel v 1. svetovno vojno, kjer je prebil naslednja štiri leta, ki so bila najtežja v njenem skromnem življenju. Že kot 16 letni deklič je začela hoditi na sezonsko delo, najprej v Slavonijo in Vojvodino, pozneje v Nemčijo in na koncu v Francijo, kjer je delala 13 let. Od tam se je vrnila po 2. svetovni vojni, leta 1947, dve leti pozneje pa se je poročila s Štefanom Sukičem iz Dankovcev.

Leta 1951 sta dobila prvega in edinega sina Vilija, že čez 11 let, torej leta 1962 pa je ostala sama s sinom, saj je mož Štefan umrl. Da je vse bilo še huje pa je že leta 1957 popolnoma oslepela, a sta se sinkom Vilijem le prebijala tudi ob pomoči prijaznih sosedov, saj Marija slovi kot ženska, ki se v življenju ni z nikomer skregala. Novo hudo obdobje je prišlo, ko je Vili moral v vojsko, saj je slepi ženski sami na kmetiji težko. Želel jo je poslati v dom starejših občanov, toda Marija je to odločno odklonila, in je naprej, čeprav slepa, skrbela za domačijo. Po občutku je prihajala do hleva, krmila živino in sploh skrbela za dom. Šele ko se je Vili vrnil iz vojske in se zaposlil v večjem podjetju, kjer je bil voznik je začelo prihajati več denarja, da so lahko zgradili novo, veliko hišo. Po njegovi poroki pa je vse skupaj bilo še veliko lažje. Ne glede na vse je Marija mnoga opravila izvajala tudi naprej, čeprav samo po občutku, saj sploh ničesar ne vidi. „To mi krajša čas in mi je v zadovoljstvo, da lahko kaj pomagam moji pridni družinici“, pove čila babica, ki ima vse življenje najraje stare domače jedi, predvsem na žlico. Alkohola sploh ne pozna, pove pa da je najbolj zdrava kar navadna voda. Danes je sicer zelo zdrava, a ima nekaj vremensko pogojenih težav, saj menda vedno čuti, kdaj bo prišlo do kakšne vremenske spremembe.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Tudi popolnoma slepa še vedno lušči fižol