Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Biserno poroko sta obhajala Anica in Roman Muršec

 

Častitljivo je, če kdo praznuje 60 - letnico zakona

Anica in Roman MuršecV krogu številnih prijateljev, svojcev in sosedov, sta visok skupni življenjski jubilej, 60 – letnico poroke, tako civilni kot cerkveni, v domači cerkvi sv. Lenarta, obhajala Anica in Roman Muršec iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki sta s svojo ljubeznijo potrdila, da ne držijo vse današnje „življenjske prvine“. Živimo namreč v času naglice, odtujenosti drug od drugega in se obremenjujemo z nepomembnimi stvarmi, ki nam komplicirajo in grenijo življenje. Tiste stvari, ki nam polepšajo in obogatijo življenje, so še vedno zastonj, in jih ni mogoče kupiti z denarjem. To, kar v življenju šteje, je otroški smeh, topel stisk roke, prijazen pogled, tolažilna beseda prijatelja v nesreči. In čeprav sta Anica in Roman okusila veliko ljubezni, je bilo težko, pa vendar jima je življenje le bilo naklonjeno. Oba še vedno širita pozitivno energijo, in vse težave premagujeta z dobro voljo in rada živita življenje.

 Anica in Roman sta se spoznala na družabni prireditvi in se tudi zaljubila ter se 25.5.1952 poročila. Nevestina mama jima je nudila stanovanje v mali hiši ob Mariborski cesti v Lenartu, kjer sta, od prvega dne poroke, živela samostojno življenje. Rodila sta se jima dva sinova – Roman leta 1953 in Janko 1954. leta. V desetletnem obdobju sta si na Jurovski cesti 7, na zemljišču, ki jima ga je podarila Aničina mama, zgradila hišo. Otroka sta odrasla in živita samostojno življenje, vsak v svoji družinski skupnosti. Imata dva vnuka in vnukinjo, ter tri pravnuke in tri pravnukinje, ki jima lepšajo jesen življenja.

Anica Muršec, rojena Senekovič, je na svet privekala 17.7.1925, in je hči Rudolfa in Marije, rojene Klobasa, posestnikov z Mariborske ulice v Lenartu. Odraščala je v družinski skupnosti s starši, bratom in sestrami. Leta 1936 se je brat Ivan, med služenjem vojaškega roka, pri skupinskem kopanju, utopil v reki Moravi v Srbiji. Družina je bila zelo prizadeta, ker je bil edini sin. Toda življenje je teklo svojo pot naprej. Leta 1938 je umrl oče, kar je še bolj otežilo njihovo življenje, saj ni bilo dohodka za preživljanje, razen iz posestva, ki pa je zahtevalo težko delo. Anica je končala OŠ in meščansko šolo. Ker je nemški jezik pasivno obvladala, je bila med vojno zaposlena na občini, kjer je delala v administraciji in pomagala pri razdeljevanju živilskih nakaznic. Septembra 1944 je bila prisilno dodeljena, preko zaposlitvenega urada in poslana v Rottenman v Avstriji, kjer je delala v tovarni, kot varilka, vse do konca vojne. Po vrnitvi domov je pomagala pri raznih delih v gospodinjstvu in na posestvu in se ponovno zaposlila na Občini Lenart, kot administratorka pri delitvi živilskih nakaznic. Zaradi političnih razmer, je ostala brez zaposlitve in se po določenem času zaposlila kot administratorka v Veterinarski ambulanti v Lenartu. Po dveh letih je bilo ponovno prosto delovno mesto na občini, zato se je zaposlila in oskrbovala občane z živilskimi nakaznicami, ter vršila administrativne posle. Na občini je delala skupaj 18 let. Pozneje se je zaposlila v upravi Mercatorja in se leta 1980 tudi upokojila. Anica je že od leta 1949 članica PGD Lenart, kjer je vrsto let delala kot referent za kulturo in prosveto.

Roman Muršec se je rodil 30.7.1926 v Spodnjih Žerjavcih, staršema Feliksu in Ivani, rojeni Kos. Otroštvo je preživljal z brati in sestrami. OŠ je končal v Lenartu, nato pa se je, pri mizarskemu mojstru Andreju Krambergerju v Lenartu, izučil za mizarja, ker ga je ta poklic zelo veselil. Obrtno šolo za mizarja je obiskoval v Mariboru leta 1943. Maja 1944 je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, iz katere se je vrnil 9.8.1945. Ponovno se je zaposlil pri mizarju Krambergerju. Septembra 1946 je moral opraviti pomočniški izpit za mizarja - pomočnika. Marca 1948 je odšel za 20 mesecev v Beograd na služenje vojaškega roka, kjer je končal podoficirsko sanitetno vojaško šolo. Po vrnitvi se je decembra 1949 zaposlil v TAM Maribor, kjer je leta 1952 prevzel mizarski obrat in bil poslovodja do upokojitve 30.6.1984. Roman je od leta 1946 bil član PGD Lenart v katero je vlagal ves svoj prosti čas in v operativi delal polnih 52 let. V tem obdobju je bil 25 let poveljnik OGZ Lenart, sedaj je častni poveljnik Gasilske zveze Lenart. 15 let je bil tudi predsednik PGD Lenart, sedaj pa je častni predsednik omenjene zveze. Največje zadovoljstvo mu je, da smo v tem obdobju zgradili novi gasilski dom v Lenartu. Gradnja je potekala od leta 1989 do 1994. Roman je tudi višji gasilski častnik III. stopnje in nosilec najvišjih republiških gasilskih odlikovanj.

„Človekovo življenje je preplet radosti in bolečine, srečnih in žalostnih trenutkov. V različnih življenjskih obdobjih ga različno dojemamo. Otroštvo, čas neobremenjenosti in brezskrbnosti, mladost - čas šolanja, prvih ljubezni in okušanja resnosti življenja. Srednja leta, čas ustvarjalnosti, zrelosti, poklicne poti, spletanja družinskih vezi. Ob jubileju se človek zave, da je življenje dar, ki nam je časovno odmerjen, od nas pa je odvisno, kako ga bomo zaživeli, kakšno vsebino mu bomo dali. Seveda včasih naključja, usoda ali božja volja posežejo v naše načrte in življenje, ter nas popeljejo v težke trenutke, ali nam pripravijo prijetna presenečenja. Življenje v zakonski skupnosti je dar, je dajanje in sprejemanje, je spoštovanje svojega partnerja. Kjer je ljubezen, tam je življenje. Prepričan sem, da je vajino življenje bogato; ne v smislu, ki se da izmeriti z denarjem in drugimi materialnimi dobrinami, ampak je prepleteno z ljubeznijo, ki sta jo podarila svojim otrokom in vnukom, jih osrečila in jim dala najboljšo popotnico za življenje. Danes sta se zbrala z ljudmi, ki jih imata rada, ki so z vama povezani, njihove življenjske poti so tudi del vajine življenjske zgodbe. Vajina poroka, pred 60 leti, je bila vajin dar tukaj zbranim. Vajina medsebojna ljubezen in spoštovanje sta dokaz, da se zavedata, da kljub materialnemu bogastvu življenje obogatijo vrednote kot so družina, dom in otroci“, je pred sv. mašo, ki jo je podaril dekan in župnik Martin Bezgovešk, med drugim povedal lenarški župan, mag. Janez Kramberger, ki je dodal, kako mu je v čast, da sme slovesnost in visoki „jubilej deliti z vama, v družbi vajinih otrok, sorodnikov in prijateljev. Želim vama zdravje, srečo, razumevanje in prijetne trenutke v krogu vajinih najdražjih“.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Biserno poroko sta obhajala Anica in Roman Muršec