Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Biserno poroko sta obhajala Anica in Roman Muršec

 

Častitljivo je, če kdo praznuje 60 - letnico zakona

Anica in Roman MuršecV krogu številnih prijateljev, svojcev in sosedov, sta visok skupni življenjski jubilej, 60 – letnico poroke, tako civilni kot cerkveni, v domači cerkvi sv. Lenarta, obhajala Anica in Roman Muršec iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki sta s svojo ljubeznijo potrdila, da ne držijo vse današnje „življenjske prvine“. Živimo namreč v času naglice, odtujenosti drug od drugega in se obremenjujemo z nepomembnimi stvarmi, ki nam komplicirajo in grenijo življenje. Tiste stvari, ki nam polepšajo in obogatijo življenje, so še vedno zastonj, in jih ni mogoče kupiti z denarjem. To, kar v življenju šteje, je otroški smeh, topel stisk roke, prijazen pogled, tolažilna beseda prijatelja v nesreči. In čeprav sta Anica in Roman okusila veliko ljubezni, je bilo težko, pa vendar jima je življenje le bilo naklonjeno. Oba še vedno širita pozitivno energijo, in vse težave premagujeta z dobro voljo in rada živita življenje.

 Anica in Roman sta se spoznala na družabni prireditvi in se tudi zaljubila ter se 25.5.1952 poročila. Nevestina mama jima je nudila stanovanje v mali hiši ob Mariborski cesti v Lenartu, kjer sta, od prvega dne poroke, živela samostojno življenje. Rodila sta se jima dva sinova – Roman leta 1953 in Janko 1954. leta. V desetletnem obdobju sta si na Jurovski cesti 7, na zemljišču, ki jima ga je podarila Aničina mama, zgradila hišo. Otroka sta odrasla in živita samostojno življenje, vsak v svoji družinski skupnosti. Imata dva vnuka in vnukinjo, ter tri pravnuke in tri pravnukinje, ki jima lepšajo jesen življenja.

Anica Muršec, rojena Senekovič, je na svet privekala 17.7.1925, in je hči Rudolfa in Marije, rojene Klobasa, posestnikov z Mariborske ulice v Lenartu. Odraščala je v družinski skupnosti s starši, bratom in sestrami. Leta 1936 se je brat Ivan, med služenjem vojaškega roka, pri skupinskem kopanju, utopil v reki Moravi v Srbiji. Družina je bila zelo prizadeta, ker je bil edini sin. Toda življenje je teklo svojo pot naprej. Leta 1938 je umrl oče, kar je še bolj otežilo njihovo življenje, saj ni bilo dohodka za preživljanje, razen iz posestva, ki pa je zahtevalo težko delo. Anica je končala OŠ in meščansko šolo. Ker je nemški jezik pasivno obvladala, je bila med vojno zaposlena na občini, kjer je delala v administraciji in pomagala pri razdeljevanju živilskih nakaznic. Septembra 1944 je bila prisilno dodeljena, preko zaposlitvenega urada in poslana v Rottenman v Avstriji, kjer je delala v tovarni, kot varilka, vse do konca vojne. Po vrnitvi domov je pomagala pri raznih delih v gospodinjstvu in na posestvu in se ponovno zaposlila na Občini Lenart, kot administratorka pri delitvi živilskih nakaznic. Zaradi političnih razmer, je ostala brez zaposlitve in se po določenem času zaposlila kot administratorka v Veterinarski ambulanti v Lenartu. Po dveh letih je bilo ponovno prosto delovno mesto na občini, zato se je zaposlila in oskrbovala občane z živilskimi nakaznicami, ter vršila administrativne posle. Na občini je delala skupaj 18 let. Pozneje se je zaposlila v upravi Mercatorja in se leta 1980 tudi upokojila. Anica je že od leta 1949 članica PGD Lenart, kjer je vrsto let delala kot referent za kulturo in prosveto.

Roman Muršec se je rodil 30.7.1926 v Spodnjih Žerjavcih, staršema Feliksu in Ivani, rojeni Kos. Otroštvo je preživljal z brati in sestrami. OŠ je končal v Lenartu, nato pa se je, pri mizarskemu mojstru Andreju Krambergerju v Lenartu, izučil za mizarja, ker ga je ta poklic zelo veselil. Obrtno šolo za mizarja je obiskoval v Mariboru leta 1943. Maja 1944 je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, iz katere se je vrnil 9.8.1945. Ponovno se je zaposlil pri mizarju Krambergerju. Septembra 1946 je moral opraviti pomočniški izpit za mizarja - pomočnika. Marca 1948 je odšel za 20 mesecev v Beograd na služenje vojaškega roka, kjer je končal podoficirsko sanitetno vojaško šolo. Po vrnitvi se je decembra 1949 zaposlil v TAM Maribor, kjer je leta 1952 prevzel mizarski obrat in bil poslovodja do upokojitve 30.6.1984. Roman je od leta 1946 bil član PGD Lenart v katero je vlagal ves svoj prosti čas in v operativi delal polnih 52 let. V tem obdobju je bil 25 let poveljnik OGZ Lenart, sedaj je častni poveljnik Gasilske zveze Lenart. 15 let je bil tudi predsednik PGD Lenart, sedaj pa je častni predsednik omenjene zveze. Največje zadovoljstvo mu je, da smo v tem obdobju zgradili novi gasilski dom v Lenartu. Gradnja je potekala od leta 1989 do 1994. Roman je tudi višji gasilski častnik III. stopnje in nosilec najvišjih republiških gasilskih odlikovanj.

„Človekovo življenje je preplet radosti in bolečine, srečnih in žalostnih trenutkov. V različnih življenjskih obdobjih ga različno dojemamo. Otroštvo, čas neobremenjenosti in brezskrbnosti, mladost - čas šolanja, prvih ljubezni in okušanja resnosti življenja. Srednja leta, čas ustvarjalnosti, zrelosti, poklicne poti, spletanja družinskih vezi. Ob jubileju se človek zave, da je življenje dar, ki nam je časovno odmerjen, od nas pa je odvisno, kako ga bomo zaživeli, kakšno vsebino mu bomo dali. Seveda včasih naključja, usoda ali božja volja posežejo v naše načrte in življenje, ter nas popeljejo v težke trenutke, ali nam pripravijo prijetna presenečenja. Življenje v zakonski skupnosti je dar, je dajanje in sprejemanje, je spoštovanje svojega partnerja. Kjer je ljubezen, tam je življenje. Prepričan sem, da je vajino življenje bogato; ne v smislu, ki se da izmeriti z denarjem in drugimi materialnimi dobrinami, ampak je prepleteno z ljubeznijo, ki sta jo podarila svojim otrokom in vnukom, jih osrečila in jim dala najboljšo popotnico za življenje. Danes sta se zbrala z ljudmi, ki jih imata rada, ki so z vama povezani, njihove življenjske poti so tudi del vajine življenjske zgodbe. Vajina poroka, pred 60 leti, je bila vajin dar tukaj zbranim. Vajina medsebojna ljubezen in spoštovanje sta dokaz, da se zavedata, da kljub materialnemu bogastvu življenje obogatijo vrednote kot so družina, dom in otroci“, je pred sv. mašo, ki jo je podaril dekan in župnik Martin Bezgovešk, med drugim povedal lenarški župan, mag. Janez Kramberger, ki je dodal, kako mu je v čast, da sme slovesnost in visoki „jubilej deliti z vama, v družbi vajinih otrok, sorodnikov in prijateljev. Želim vama zdravje, srečo, razumevanje in prijetne trenutke v krogu vajinih najdražjih“.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Biserno poroko sta obhajala Anica in Roman Muršec