MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Košnja NegovaKakor pravi slovenska ljudska pesem: »Ko se dela svit grejo fantje kosit«, so tudi »fantje« in eno »dekle«, na grajskem hribu v Negovi »šli kosit«. Letošnje košnjo, ki jo že več kot 10 let pripravlja Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci, se je udeležilo 14 koscev, med njimi je bila tudi ženska. Kakor je bila v preteklosti navada, je tudi tokrat gospodar, tega je poosebljal Alojz Firbas, koscem najprej ponudil »štanperl žganice«, ki je dala koscem energijo in zagon. In že so kosci nabrusili kose, ter se v redu, kot nekoč, podali na košnjo strmega brega, na katerem so odcvetele in dozorele narcise.

Grajsko pobočje v Negovi pokosili

Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Biserno poroko sta obhajala Anica in Roman Muršec

 

Častitljivo je, če kdo praznuje 60 - letnico zakona

Anica in Roman MuršecV krogu številnih prijateljev, svojcev in sosedov, sta visok skupni življenjski jubilej, 60 – letnico poroke, tako civilni kot cerkveni, v domači cerkvi sv. Lenarta, obhajala Anica in Roman Muršec iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki sta s svojo ljubeznijo potrdila, da ne držijo vse današnje „življenjske prvine“. Živimo namreč v času naglice, odtujenosti drug od drugega in se obremenjujemo z nepomembnimi stvarmi, ki nam komplicirajo in grenijo življenje. Tiste stvari, ki nam polepšajo in obogatijo življenje, so še vedno zastonj, in jih ni mogoče kupiti z denarjem. To, kar v življenju šteje, je otroški smeh, topel stisk roke, prijazen pogled, tolažilna beseda prijatelja v nesreči. In čeprav sta Anica in Roman okusila veliko ljubezni, je bilo težko, pa vendar jima je življenje le bilo naklonjeno. Oba še vedno širita pozitivno energijo, in vse težave premagujeta z dobro voljo in rada živita življenje.

 Anica in Roman sta se spoznala na družabni prireditvi in se tudi zaljubila ter se 25.5.1952 poročila. Nevestina mama jima je nudila stanovanje v mali hiši ob Mariborski cesti v Lenartu, kjer sta, od prvega dne poroke, živela samostojno življenje. Rodila sta se jima dva sinova – Roman leta 1953 in Janko 1954. leta. V desetletnem obdobju sta si na Jurovski cesti 7, na zemljišču, ki jima ga je podarila Aničina mama, zgradila hišo. Otroka sta odrasla in živita samostojno življenje, vsak v svoji družinski skupnosti. Imata dva vnuka in vnukinjo, ter tri pravnuke in tri pravnukinje, ki jima lepšajo jesen življenja.

Anica Muršec, rojena Senekovič, je na svet privekala 17.7.1925, in je hči Rudolfa in Marije, rojene Klobasa, posestnikov z Mariborske ulice v Lenartu. Odraščala je v družinski skupnosti s starši, bratom in sestrami. Leta 1936 se je brat Ivan, med služenjem vojaškega roka, pri skupinskem kopanju, utopil v reki Moravi v Srbiji. Družina je bila zelo prizadeta, ker je bil edini sin. Toda življenje je teklo svojo pot naprej. Leta 1938 je umrl oče, kar je še bolj otežilo njihovo življenje, saj ni bilo dohodka za preživljanje, razen iz posestva, ki pa je zahtevalo težko delo. Anica je končala OŠ in meščansko šolo. Ker je nemški jezik pasivno obvladala, je bila med vojno zaposlena na občini, kjer je delala v administraciji in pomagala pri razdeljevanju živilskih nakaznic. Septembra 1944 je bila prisilno dodeljena, preko zaposlitvenega urada in poslana v Rottenman v Avstriji, kjer je delala v tovarni, kot varilka, vse do konca vojne. Po vrnitvi domov je pomagala pri raznih delih v gospodinjstvu in na posestvu in se ponovno zaposlila na Občini Lenart, kot administratorka pri delitvi živilskih nakaznic. Zaradi političnih razmer, je ostala brez zaposlitve in se po določenem času zaposlila kot administratorka v Veterinarski ambulanti v Lenartu. Po dveh letih je bilo ponovno prosto delovno mesto na občini, zato se je zaposlila in oskrbovala občane z živilskimi nakaznicami, ter vršila administrativne posle. Na občini je delala skupaj 18 let. Pozneje se je zaposlila v upravi Mercatorja in se leta 1980 tudi upokojila. Anica je že od leta 1949 članica PGD Lenart, kjer je vrsto let delala kot referent za kulturo in prosveto.

Roman Muršec se je rodil 30.7.1926 v Spodnjih Žerjavcih, staršema Feliksu in Ivani, rojeni Kos. Otroštvo je preživljal z brati in sestrami. OŠ je končal v Lenartu, nato pa se je, pri mizarskemu mojstru Andreju Krambergerju v Lenartu, izučil za mizarja, ker ga je ta poklic zelo veselil. Obrtno šolo za mizarja je obiskoval v Mariboru leta 1943. Maja 1944 je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, iz katere se je vrnil 9.8.1945. Ponovno se je zaposlil pri mizarju Krambergerju. Septembra 1946 je moral opraviti pomočniški izpit za mizarja - pomočnika. Marca 1948 je odšel za 20 mesecev v Beograd na služenje vojaškega roka, kjer je končal podoficirsko sanitetno vojaško šolo. Po vrnitvi se je decembra 1949 zaposlil v TAM Maribor, kjer je leta 1952 prevzel mizarski obrat in bil poslovodja do upokojitve 30.6.1984. Roman je od leta 1946 bil član PGD Lenart v katero je vlagal ves svoj prosti čas in v operativi delal polnih 52 let. V tem obdobju je bil 25 let poveljnik OGZ Lenart, sedaj je častni poveljnik Gasilske zveze Lenart. 15 let je bil tudi predsednik PGD Lenart, sedaj pa je častni predsednik omenjene zveze. Največje zadovoljstvo mu je, da smo v tem obdobju zgradili novi gasilski dom v Lenartu. Gradnja je potekala od leta 1989 do 1994. Roman je tudi višji gasilski častnik III. stopnje in nosilec najvišjih republiških gasilskih odlikovanj.

„Človekovo življenje je preplet radosti in bolečine, srečnih in žalostnih trenutkov. V različnih življenjskih obdobjih ga različno dojemamo. Otroštvo, čas neobremenjenosti in brezskrbnosti, mladost - čas šolanja, prvih ljubezni in okušanja resnosti življenja. Srednja leta, čas ustvarjalnosti, zrelosti, poklicne poti, spletanja družinskih vezi. Ob jubileju se človek zave, da je življenje dar, ki nam je časovno odmerjen, od nas pa je odvisno, kako ga bomo zaživeli, kakšno vsebino mu bomo dali. Seveda včasih naključja, usoda ali božja volja posežejo v naše načrte in življenje, ter nas popeljejo v težke trenutke, ali nam pripravijo prijetna presenečenja. Življenje v zakonski skupnosti je dar, je dajanje in sprejemanje, je spoštovanje svojega partnerja. Kjer je ljubezen, tam je življenje. Prepričan sem, da je vajino življenje bogato; ne v smislu, ki se da izmeriti z denarjem in drugimi materialnimi dobrinami, ampak je prepleteno z ljubeznijo, ki sta jo podarila svojim otrokom in vnukom, jih osrečila in jim dala najboljšo popotnico za življenje. Danes sta se zbrala z ljudmi, ki jih imata rada, ki so z vama povezani, njihove življenjske poti so tudi del vajine življenjske zgodbe. Vajina poroka, pred 60 leti, je bila vajin dar tukaj zbranim. Vajina medsebojna ljubezen in spoštovanje sta dokaz, da se zavedata, da kljub materialnemu bogastvu življenje obogatijo vrednote kot so družina, dom in otroci“, je pred sv. mašo, ki jo je podaril dekan in župnik Martin Bezgovešk, med drugim povedal lenarški župan, mag. Janez Kramberger, ki je dodal, kako mu je v čast, da sme slovesnost in visoki „jubilej deliti z vama, v družbi vajinih otrok, sorodnikov in prijateljev. Želim vama zdravje, srečo, razumevanje in prijetne trenutke v krogu vajinih najdražjih“.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Biserno poroko sta obhajala Anica in Roman Muršec