Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slavje v lovskem domu

 

Erika in Branko Žajdela iz Sovjaka sta praznovala zlato poroko

Zlatoporočenca ŽajdelaKo sta se konec poletja 1962 poročila, zakonca Erika in Branko Žajdela iz Sovjaka v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, gotovo nista razmišljala o tem, da bosta v skupnem zakonskem življenju doživela 50 let. A to se je le zgodilo in prijazna Branko in Erika sta zlati zakonski jubilej, s svojimi najdražjimi, prijatelji in sosedi, praznovala v Lovskem domu LD Videm ob Ščavnici, v katerem je bil slavljenec, 15 let gospodar. Kot sta nam povedala, sta zadovoljna, da sta lahko svoj zlati zakonski jubilej sproščeno praznovala z domačimi in prijatelji.

V pogovoru z zlatoporočencema, smo izvedeli marsikaj zanimivega iz njunega pestrega in bogatega življenja. Tako smo izvedeli, da je bila Erika rojena pod priimkom Rantaša 31.3.1943 v Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni. Kot otrok je prve razrede osnovne šole obiskovala v Spodnji Ščavnici, nato pa šolanje končala na OŠ Apače. Njena prva zaposlitev je bila v Lini Apače, nato pa jo je pot odnesla v Ljubljano, kjer je opravljala delo vrtnarke. Tam je spoznala Branka. Po poroki, sta se skupaj preselila v Sovjak, kjer se je zaposlila v tamkajšnji trgovini. Nato pa je upokojitev dočakala ob zaposlitvi pri podjetniku Branku Kocuvanu, ki je vodil uspešno kovinsko podjetje v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ko se je leta 1996 upokojila se je v celoti posvetila domu. V zakonu sta se jima rodili hčerki Darja in Tatjana, ki sta si ustvarili dom in družino, ter ju obdarili z vnuki Aljošo, Patricijo in Markom. V veliko zadovoljstvo jima je, da si je hčerka Darja z družino v bližini postavila svoj dom ter tako lahko z vnukoma preživita čim več časa.

Branko, tako ga kličejo, uradno mu je ime Franc, se je rodil 17.11.1939 v Berkovcih pri Ljutomeru, odkoder se je s starši preselil v Sovjak, kjer si je na temeljih domačije postavil nov dom. Osnovno šolo je obiskoval na Stari Gori, kot je dejal, so takrat rekli pri Sv. Duhu, končal pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Da bi čim prej prišel do zaslužka, rekli so do svojega kruha, je s prijatelji krenil v Ljubljano, kjer se je zaposlil na vrtnariji. Tam je spoznal Eriko. Kasneje, ko sta se po treh letih preselila v Sovjak se je zaposlil v tedanjem Kmetijskem Kombinatu in napredoval do traktorista. To delo je opravljal vse do upokojitve 1994. leta.

Ob zaposlitvi in skrbi za družino, sta bila oba aktivna v raznih organizacijah in društvih. Sta člana PGD Sovjak, Zveze Borcev Videm in Društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici. Oba sta bila dejavna v gasilskem društvu, zlasti, ko so pripravljali kakršne delavne in druge akcije. Branko je že več kot 40 let predan lovstvu. V LD Videm je bil 15 let gospodar lovskega doma. Več kot 20 let pa je vzrejal fazane za spust v lovišča LD Videm. Lovstvo mu je veliko pomenilo, saj je na tak način ohranil stik z naravo. Oba rada hodita na izlete, ki jih prireja DU Sv. Jurij ob Ščavnici. Njuna zaposlitev v pokoju je skrb za dom, ki jima veliko pomeni. Želita si zdravja in miru. Kot sta povedala sta zadovoljna s tem kar imata. Dodala sta še: »Da bi le tako ostalo.«

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Slavje v lovskem domu