Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dela na kmetiji nikoli ne zmanjka

 

Zlato poroko sta obhajala Frančiška in Pavel Kolnik iz Kukave

Zlatoporočenca KolnikV teh mrzlih in snežnih zimskih dneh, sta skupaj z domačimi, sosedi in prijatelji, zlato poroko obeležila tudi Frančiška in Pavel Kolnik iz Kukave pri Juršincih. Za svoj zakonski jubilej sta se Bogu zahvalila ob zahvalni maši v cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih, kjer sta tudi pred pred pol stoletja, prvič stopila pred oltar, ko je njun zakon potrdil tedanji župnik Matija Neudauer. Poročila sta se 13. januarja 1963. leta.

Bila je prava zima, saj je podobno kot tudi sedaj bilo več kot pol metra snega in velik mraz, termometer pa je pokazal 20 stopinj pod ničlo. K poroki sta se tedaj peljala z avtomobilom hroščem, ki ga je imela in ju tudi peljala teta iz Maribora. Petdeset let pozneje pa je k zlati poroki vodila kolona z osebnimi vozili, kakršne v začetkih njunega zakona ni bilo videti niti v velikih mestih.

Njun zakon so krepili otroci, lepo družinsko življenje in delo na kmetiji

Tokrat je zlatoporočni obred, ob darovanju zahvalne maše, opravil župnik in kanonik Tonček Fras. Ob pridigi jima je namenil nekaj lepih besed, ter jima čestital ob njunem zlatem zakonskem jubileju. Zakonca izhajata iz kmečkega okolja in sta se tudi vse življenje posvečala delu na zemlji, ob tem pa je bil Pavel, da bi bilo družini boljše, redno zaposlen. Frančiška, rojena Šešerko, se je rodila v kmečki družini 6. aprila 1942 na Kukavi. Ko ji je bilo 8 let, je izgubila očeta, mati pa je ostala sama s štirimi otroki, ki so bili materi v veliko pomoč. Ko je končala osnovno šolo, je delala doma na posesti,ob tem pa hodila tudi na tabrh, da je materi pomagala odslužiti orača in opravljene vožnje, ki so jih zanje opravljali večji kmetje. Tudi po poroki se je v celoti posvetila delu na kmetiji, skrbi za gospodinjstvo in družino, v kateri so se jima rodile hčerke Romana, Karla in Brigita, ki so si ustvarile družine in ju obdarile s 7 vnuki in 4 pravnuki.

Pavel se je rodil v kmečki družini 25. novembra 1944. leta v Dobrenju pri Mariboru. Pri 14 letih se je s straši preselil na Kukavo in v Juršincih končal osnovno šolo. Tudi on je zgodaj ostal brez očeta, ki je kot partizan padel v bojih na Kozjaku. Z ženo se je spoznal kake tri leta pred poroko in se pri 19. letih poročil. Po poroki je 18 mesecev služil vojsko v Skopju. Kljub dokaj veliki posesti se je pozneje odločil za redno službo. Svojo prvo zaposlitev je našel 1968. leta v mesnici Benko, ki je delovala na oglu Gosposke ulice in Glavnega trga v Mariboru. Po dveh letih dela v tej mesnici, se je 1970. leta odpravil na delo v Kapfenberg v Avstriji, kjer je delal v železarni. Domov se je vračal le ob koncu tedna in tedaj pomagal ženi na kmetiji, ki je štela 12 ha zemlje. Po 14 letih dela v Avstriji se je zaposlil v Mariborski livarni, kjer je delal v livarni, v obratu tlačnega liva. Tu je leta 1999 nastopil zaslužen pokoj. Kot se je pošalil, je v pokoju zato, da lahko še bolj dela, saj dela na njihovi kmetiji, ki jo sedaj vodita hčerka Brigita in njen mož, zet Andrej Lovrec, ne zmanjka.

V preteklosti so vodili mešano kmetijo, imeli so živinorejo in poljedelstvo, sedaj pa se v celoti posvečajo sadjarstvu. Tačas obdelujejo 16 ha svojih sadovnjakov, štiri pa imajo v najemu. Oba z ženo sta vedno pripravljena prijeti za delo, kolikor zmoreta. Žena Frančiška skrbi predvsem za gospodinjstvo. Pri tem ima veliko dela, saj ob večjih delih v sadovnjakih, kuha tudi za 20 delavcev. Srečna sta, da imata na kmetiji tako dobre naslednike. V veliko veselje jima je, da ju otroci z družinami radi obiščejo in si med seboj, ko je potreba tudi pomagajo. Da ju otroci spoštujejo pove tudi dejatvo, da so jima pripravili veličastno gostijo, na katero so povabili okrog 110 gostov. Zaradi prostora so se odločili, da zaključno slavje pripravijo v gasilskem domu na Stari Gori. Na slavju so za zabavo poskrbeli kar dvojni muzikanti. V popoldanskem času so igrali domači muzikanti Trio Kovačečjak iz Kukave, v drugem delu slavja, vse do treh zjutraj, pa je za zabavo poskrbel glasbeni ansambel Donačka. Tudi zlata nevesta in ženin, sta ob glasbi in veselem razpoloženju zaplesala...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Dela na kmetiji nikoli ne zmanjka