V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dela na kmetiji nikoli ne zmanjka

 

Zlato poroko sta obhajala Frančiška in Pavel Kolnik iz Kukave

Zlatoporočenca KolnikV teh mrzlih in snežnih zimskih dneh, sta skupaj z domačimi, sosedi in prijatelji, zlato poroko obeležila tudi Frančiška in Pavel Kolnik iz Kukave pri Juršincih. Za svoj zakonski jubilej sta se Bogu zahvalila ob zahvalni maši v cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih, kjer sta tudi pred pred pol stoletja, prvič stopila pred oltar, ko je njun zakon potrdil tedanji župnik Matija Neudauer. Poročila sta se 13. januarja 1963. leta.

Bila je prava zima, saj je podobno kot tudi sedaj bilo več kot pol metra snega in velik mraz, termometer pa je pokazal 20 stopinj pod ničlo. K poroki sta se tedaj peljala z avtomobilom hroščem, ki ga je imela in ju tudi peljala teta iz Maribora. Petdeset let pozneje pa je k zlati poroki vodila kolona z osebnimi vozili, kakršne v začetkih njunega zakona ni bilo videti niti v velikih mestih.

Njun zakon so krepili otroci, lepo družinsko življenje in delo na kmetiji

Tokrat je zlatoporočni obred, ob darovanju zahvalne maše, opravil župnik in kanonik Tonček Fras. Ob pridigi jima je namenil nekaj lepih besed, ter jima čestital ob njunem zlatem zakonskem jubileju. Zakonca izhajata iz kmečkega okolja in sta se tudi vse življenje posvečala delu na zemlji, ob tem pa je bil Pavel, da bi bilo družini boljše, redno zaposlen. Frančiška, rojena Šešerko, se je rodila v kmečki družini 6. aprila 1942 na Kukavi. Ko ji je bilo 8 let, je izgubila očeta, mati pa je ostala sama s štirimi otroki, ki so bili materi v veliko pomoč. Ko je končala osnovno šolo, je delala doma na posesti,ob tem pa hodila tudi na tabrh, da je materi pomagala odslužiti orača in opravljene vožnje, ki so jih zanje opravljali večji kmetje. Tudi po poroki se je v celoti posvetila delu na kmetiji, skrbi za gospodinjstvo in družino, v kateri so se jima rodile hčerke Romana, Karla in Brigita, ki so si ustvarile družine in ju obdarile s 7 vnuki in 4 pravnuki.

Pavel se je rodil v kmečki družini 25. novembra 1944. leta v Dobrenju pri Mariboru. Pri 14 letih se je s straši preselil na Kukavo in v Juršincih končal osnovno šolo. Tudi on je zgodaj ostal brez očeta, ki je kot partizan padel v bojih na Kozjaku. Z ženo se je spoznal kake tri leta pred poroko in se pri 19. letih poročil. Po poroki je 18 mesecev služil vojsko v Skopju. Kljub dokaj veliki posesti se je pozneje odločil za redno službo. Svojo prvo zaposlitev je našel 1968. leta v mesnici Benko, ki je delovala na oglu Gosposke ulice in Glavnega trga v Mariboru. Po dveh letih dela v tej mesnici, se je 1970. leta odpravil na delo v Kapfenberg v Avstriji, kjer je delal v železarni. Domov se je vračal le ob koncu tedna in tedaj pomagal ženi na kmetiji, ki je štela 12 ha zemlje. Po 14 letih dela v Avstriji se je zaposlil v Mariborski livarni, kjer je delal v livarni, v obratu tlačnega liva. Tu je leta 1999 nastopil zaslužen pokoj. Kot se je pošalil, je v pokoju zato, da lahko še bolj dela, saj dela na njihovi kmetiji, ki jo sedaj vodita hčerka Brigita in njen mož, zet Andrej Lovrec, ne zmanjka.

V preteklosti so vodili mešano kmetijo, imeli so živinorejo in poljedelstvo, sedaj pa se v celoti posvečajo sadjarstvu. Tačas obdelujejo 16 ha svojih sadovnjakov, štiri pa imajo v najemu. Oba z ženo sta vedno pripravljena prijeti za delo, kolikor zmoreta. Žena Frančiška skrbi predvsem za gospodinjstvo. Pri tem ima veliko dela, saj ob večjih delih v sadovnjakih, kuha tudi za 20 delavcev. Srečna sta, da imata na kmetiji tako dobre naslednike. V veliko veselje jima je, da ju otroci z družinami radi obiščejo in si med seboj, ko je potreba tudi pomagajo. Da ju otroci spoštujejo pove tudi dejatvo, da so jima pripravili veličastno gostijo, na katero so povabili okrog 110 gostov. Zaradi prostora so se odločili, da zaključno slavje pripravijo v gasilskem domu na Stari Gori. Na slavju so za zabavo poskrbeli kar dvojni muzikanti. V popoldanskem času so igrali domači muzikanti Trio Kovačečjak iz Kukave, v drugem delu slavja, vse do treh zjutraj, pa je za zabavo poskrbel glasbeni ansambel Donačka. Tudi zlata nevesta in ženin, sta ob glasbi in veselem razpoloženju zaplesala...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Obletnice Dela na kmetiji nikoli ne zmanjka